Pogodbena hipoteka in nevpisani lastninski položajiŽeleznikar, Trini (Avtor) Juhart, Miha (Mentor) hipotekapogodbena hipotekaprisilna hipotekanačelo zaupanja v zemljiško knjigodobra veraHipoteka je zastavna pravica na nepremičnini, katere namen je zavarovanje točno določene terjatve upnika do dolžnika. Vpis pogodbene hipoteke v zemljiško knjigo je konstitutivnega pomena, saj se le s tem doseže absolutni učinek in učinkovanje zoper tretje osebe. Upniki se ob ustanovitvi hipoteke zanašajo na podatke v zemljiški knjigi kot javni evidenci nepremičnin. Zemljiškoknjižni podatki načeloma veljajo za pravilne, vendar lahko v določenih primerih prihaja do razhajanj med vknjiženim in resničnim lastnikom nepremičnine. V slednjem primeru gre za t.i. nevpisane lastninske položaje, kateri v pravni promet vnašajo pravno negotovost. Med slednje spadajo zlasti skupna lastnina, pričakovana lastninska pravica, priposestvovana lastninska pravica in lastninska pravica, pridobljena z gradnjo na tuji stvari. Sodišča pogosto sodijo v spornih med nevpisanimi lastninskimi položaji in hipotekarnimi upniki. Za rešitev spora je ključno razlikovanje med hipoteko, nastalo na podlagi pravnega posla (pogodbeno hipoteko) in hipoteko, nastalo na podlagi sodne odločbe (prisilna hipoteka). Sodna praksa in teorija stojita na stališču, da ima dobroverni hipotekarni upnik s pogodbeno hipoteko prednost pred nevpisanim lastnikom, saj je upnik varovan z načelom zaupanja v zemljiško knjigo. Načelo varuje dobroverne pridobitelje pravic, ki so v pravnem prometu pošteno ravnali in se zanesli na podatke v zemljiški knjigi. Posledično pogodbeni hipotekarni upnik ne sme trpeti škodljivih posledic napačnega zemljiškoknjižnega stanja. Na nasprotnem stališču pa stojijo sodišča in teorija v primeru konkurence položajev nevpisanega imetnika lastninske pravice in upnika s prisilno hipoteko. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne varuje upnika s prisilno hipoteko ne glede na njegovo morebitno dobro vero.20252025-04-24 09:00:06Magistrsko delo/naloga168777sl