Operacionaliziranje naravnanostiPajmon, Sabina (Avtor) Kordeš, Urban (Mentor) naravnanostzaznavanjedoživljanjeoperacionalizacijaprocesiranje od zgoraj navzdol (ZN)Svet zaznavamo, doživljamo in spoznavamo glede na to, kako smo naravnani. V pričujoči magistrski nalogi smo naravnanost opredelili kot vsoto dejavnikov, ki od zgoraj navzdol vpliva na doživljanje. Naravnanost označujemo kot dejavnik v procesu zaznavanja in doživljanja, ki je hkrati nujni konstitutivni element zaznavnega ali doživljajskega rezultata (zaznave ali izkustva). Kljub temu da vse več teorij že upošteva vlogo naravnanosti, te še ne ponujajo načinov za njeno merjenje ali ne kažejo, kako jo lahko naredimo merljivo – naravnanosti še ne operacionalizirajo. Za reševanje tega problema smo najprej identificirali modele zaznavanja in doživljanja, ki upoštevajo vlogo naravnanosti. Nato smo modele med seboj primerjali, pri čimer smo izluščili kategorije, ki se med modeli pogosto pojavljajo. Na koncu nas je zanimalo, ali kateri od zbranih modelov ponujajo možnost za operacionalizacijo naravnanosti. Modeli so bili izbrani glede na vključitvena merila: model vključuje naravnanost kot nujni del zaznavnega ali doživljajskega procesa in te procese razlaga na celostni način. Ponavljajoče se kategorije, ki jih v svoje razlage modelov vključujejo različni avtorji, so bile: tipologija naravnanosti, zmožnost namernega spreminjanja lastne naravnanosti, način usmerjanja pozornosti kot dejavnik naravnanosti, možnost merjenja naravnanosti, možnost prenosa modela na prvoosebni vidik in možnost določitve razmerja med procesiranjema od zgoraj navzdol (ZN) ter od spodaj navzgor (SN). Izkazalo se je, da je razmerje med procesiranjema ZN : SN ena ključnih kategorij za operacionaliziranje naravnanosti in da jo lahko določimo pri vseh izbranih modelih. Ta ima pomembno vlogo pri prenosu teoretičnih spoznanj v praktične aplikacije, kot je vpliv lastnosti eksperimentalnih zahtev na zaznavanje in doživljanje v laboratorijskem okolju. V zaključku smo kot metodo za kultiviranje različnih vrst naravnanosti za njihovo raziskovanje predlagali različne vrste meditacij in predstavili še tretjeosebno paradigmo, s katero lahko preverjamo razlike med odnosno naravnanostjo (ki smo jo povezali z vplivi od zgoraj navzdol) in vsebinsko naravnanostjo (ki smo jo povezali z vplivi od spodaj navzgor). Na koncu smo podali še smernice za raziskovanje naravnanosti iz prvoosebnega vidika.S. Pajmon20252025-04-24 08:30:43Magistrsko delo/naloga168770sl