Predšolski otroci v rejniških družinahNovak, Katja (Avtor) Teršek, Sanja (Mentor) Predšolska vzgojaRejništvovloga rejnicrejniški otrociusposabljanje rejnicbiološki staršisodelovanje z vrtcemvključevanje v predšolsko vzgojosistemska podporaDiplomsko delo obravnava vlogo rejnic pri skrbi za rejniške otroke ter izzive, s katerimi se srečujejo v svojem vsakodnevnem delu. V teoretičnem delu je predstavljen sistem rejništva v Sloveniji, njegovi cilji in pravni okvir. Poseben poudarek je namenjen postopku pridobitve statusa rejnika, procesu usposabljanja ter vlogi rejnic pri vzpostavljanju stikov med rejniškimi otroki in njihovimi biološkimi starši. Prav tako raziskava osvetljuje sodelovanje rejnic z vzgojno-izobraževalnimi institucijami, predvsem vrtci, ter izzive, ki se pojavljajo pri vključevanju rejniških otrok v predšolsko vzgojo. Empirični del temelji na intervjujih s tremi rejnicami in socialno delavko, ki ima dolgoletne izkušnje z rejniškim sistemom. Raziskava se osredotoča na ključne dejavnike, ki vplivajo na odločitev za rejništvo, na proces usposabljanja rejnic in njihovo oceno njegove ustreznosti, na odnose med rejniškimi in biološkimi starši ter na izkušnje rejniških otrok pri vključevanju v vrtce. Ugotovitve kažejo, da so motivi za odločitev za rejništvo raznoliki – osebne življenjske izkušnje, altruistični vzgibi, družinska podpora in finančna neodvisnost. Usposabljanje rejnic se je pri nekaterih izkazalo kot koristno, druge pa menijo, da bi moralo vključevati več praktičnih vsebin in priprav na konkretne izzive rejništva. Sodelovanje z biološkimi starši pogosto predstavlja izziv, saj starši niso vedno dosledni pri stikih ali ne kažejo interesa za odnos z otrokom, kar lahko vpliva na otrokovo čustveno stabilnost. Izkušnje pri vključevanju rejniških otrok v vrtce so bile različne. Medtem ko so bili nekateri otroci sprejeti brez težav, so se v drugih primerih soočali z diskriminacijo in nepravično obravnavo. Pomanjkanje razumevanja s strani strokovnih delavcev in vrtcev je v nekaterih primerih otežilo otrokovo prilagajanje in vključevanje v novo okolje. Rezultati raziskave poudarjajo pomen celostne podpore rejnikom in rejniškim otrokom. Ključni izzivi rejništva ostajajo izboljšanje usposabljanj za rejnike, boljša sistemska podpora pri vzpostavljanju stikov z biološkimi starši ter večja vključenost vzgojno izobraževalnih institucij v proces rejništva. Le s celovitim pristopom je mogoče otrokom v rejništvu zagotoviti stabilno in varno okolje, ki jim omogoča zdrav razvoj in občutek pripadnostiK. Novak20252025-04-19 08:30:40Diplomsko delo/naloga168727sl