Analiza novinarskega poročanja o nasilju na Psihiatrični kliniki Ljubljana s perspektive načel zapisovanja v socialnem deluLipovšek, Eva (Avtor) Grebenc, Vera (Mentor) totalne institucijedružbeno odgovorno novinarstvozaščita ranljivih skupinjavni interesnasilje v institucijiduševno zdravjeTotalne institucije, katerih lastnosti ima tudi Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, veljajo za zaprte sisteme, v katerih je razmerje moči neenakomerno porazdeljeno, kar lahko privede do zlorabe moči in nasilja. Ker totalne institucije delujejo po premisi neprepustnosti, je kritičnim zunanjim opazovalcem otežen vstop vanje in njihovo delovanje težko nadzirajo. Med kritičnimi zunanjimi opazovalci so tudi novinarji, ki naj bi se pri poročanju držali osnovnih etičnih in novinarskih načel. Ta načela so podobna načelom zapisovanja v socialnem delu, med katerimi so najpomembnejša izogibanje vrednostnim sodbam, zaščita identitete virov, da zapisovalci informantom kot ljudem z izkušnjami verjamejo, da omogočijo javne pripovedi o izkušnjah in da pri tem uporabljajo ustrezen slog in jezik poročanja. V magistrski nalogi sem analizirala, ali lahko v načinu zapisovanja, ki ga je uporabila novinarka spletnega portala N1 Barbara M. Smajila v članku z naslovom Kaj se dogaja na Psihiatrični kliniki Ljubljana: razkrivamo pričevanja o nasilju, ki je vseboval več pričevanj žrtev in prič o nasilju zaposlenih nad pacienti na UPK Ljubljana, prepoznamo načela zapisovanja v socialnem delu. V raziskavi sem ugotovila, da je novinarka Smajila v svojem poročanju v veliki meri zasledovala načela zapisovanja v socialnem delu, zavedala se je občutljivosti teme in skupaj z uredniki tehtala o javnem interesu na eni strani in zaščiti žrtev na drugi. Glede odzivov pristojnih na novinarsko poročanje o nasilju na UPK Ljubljana sem ugotovila, da so se odgovorni za nadzor in odpravljanje odklonov zatekali predvsem v molk, zanikanje nasilja in diskreditacijo žrtev ter novinarjev. Pri poročanju so se novinarji spopadali z mnogimi preprekami, predstavniki uporabniških organizacij so do njihovega poročanja kritični, saj pravijo, da so nekatere izjave tudi nekritično povzemali. Posledice novinarskega poročanja se kažejo v tožbah proti novinarjem in pričam, strahu, ki so ga doživljali tako novinarji kot priče nasilja, umiku žrtev in prič iz javnosti in odpovedih delovnega razmerja zaposlenih na UPK Ljubljana. Kljub temu, da je večina posledic poročanja negativnih, pa je pozitivna posledica to, da so žrtve dobile afirmacijo, da si ne izmišljujejo, kar ima zdravilen učinek za celotno skupnost. Na podlagi prebrane literature in izvedenih intervjujev ter analizi sekundarnega gradiva ugotavljam, da je družbeno odgovorno novinarstvo partner etičnemu poslanstvu socialnega dela, saj med drugim krepi moč ranljivih skupin, a mora družba ustvariti ustrezne pogoje zanj s sistemsko zaščito kritičnih posameznikov.[E. Lipovšek]20252025-04-18 09:00:07Magistrsko delo/naloga168601sl