Institut odloga izvršbeVrhovec, Tajda (Avtor) Pogorelčnik Vogrinc, Neža (Mentor) izvršilni postopekZakon o izvršbi in zavarovanjuodlog izvršbevarstvo dolžnikapravica do sodnega varstvaučinkovitost izvršbenačelo sorazmernostidolžnikov domnačelo pravne in socialne države.Odlog izvršbe, kot ga ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju, predstavlja zastoj in izjemo od sicer neprekinjenega izvršilnega postopka. Namen instituta odloga izvršbe je preprečevanje nesorazmernih posegov v pravice dolžnika, kar dosega tudi tako, da upošteva dolžnikov socialni položaj ali druge izjemne okoliščine, saj pravna in socialna država ne sme zanemariti njegovega varstva in dopustiti vsakršnega posega v njegove pravice (2. člen Ustave Republike Slovenije). Odlog izvršbe na predlog dolžnika lahko predstavlja ključni varovalni mehanizem dolžnika, saj omogoča začasno zadržanje izvršbe vsaj za čas, dokler se ne razreši vprašanje dopustnosti izvršbe. Zakonodajalec je v primeru odloga izvršbe na predlog dolžnika v prvem odstavku 71. člena ZIZ uzakonil izredno stroge pogoje za odlog, predvsem v luči zagotavljanja upnikove pravice do sodnega varstva in preprečevanja morebitnih dolžnikovih zlorab. V 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ je predvidena možnost odloga izvršbe na podlagi drugih posebno upravičenih razlogov, ki dolžniku v težki življenjski situaciji omogoča doseči odlog izvršbe, brez izpolnjevanja strogih pogojev iz prvega odstavka 71. člena ZIZ. Vendar pa je ta možnost dolžniku omejena – odlog je mogoče odobriti le enkrat in za največ tri mesece. Zaradi tega dolžnik v praksi težko doseže dejansko izboljšanje svojih okoliščin v takšnem časovnem okviru. Po eni strani je ključni namen izvršilnega postopka zagotoviti poplačilo upnikovih terjatev, medtem ko po drugi strani institut odloga izvršbe varuje pravice dolžnika. Zaradi strogih zakonskih pogojev in restriktivne sodne prakse je uporaba instituta odloga izvršbe na predlog dolžnika v praksi redka, saj dolžnik izredno težko dokaže, da bi mu takojšnja izvršba, skladno z ustaljeno sodno prakso, povzročila nepopravljivo ali težko popravljivo škodo. Po drugi strani pa bi fleksibilnejša zakonska ureditev povečala upnikovo negotovost glede roka plačila terjatev. Vzpostavitev ustreznega ravnovesja pravic predstavlja za zakonodajalca poseben izziv.20252025-04-18 09:00:07Magistrsko delo/naloga168600sl