Sočutna izčrpanost med socialnimi delavkami na centrih za socialno delo in v nevladnih organizacijahRadosavljevič, Anja (Avtor) Šugman Bohinc, Lea (Mentor) sočutna izčrpanostcentri za socialno delonevladne organizacijeV magistrskem delu raziskujem pojem in pojav sočutne izčrpanosti med socialnimi delavci. V povezavi s temo primerjam socialne delavce, ki so zaposleni na centru za socialno delo in tiste, ki delujejo v nevladnih organizacijah. Zanima me, kako sami opredeljujejo pojem sočutna izčrpanost, ali so se s pojavom že srečali ter na kakšen način so to prepoznali. Izvedeti želim, kaj je po njihovem mnenju pripomoglo k sočutni izčrpanosti in na kakšen način so si pomagali ter katerih strategij se poslužujejo, da preprečijo ponovno izkušnjo sočutne izčrpanosti. Zanimata me tudi pomen organizacije, v kateri so zaposleni, in njen vpliv na občutke sočutne izčrpanosti. Raziščem, kakšne že vpeljane načine imajo organizacije za preprečevanje sočutne izčrpanosti, kako nudijo podporo svojim zaposlenim in kaj predlagajo socialni delavci za izboljšavo sedanje prakse v organizacijah. Ugotovim, da je pojav sočutne izčrpanosti med socialnimi delavci nasploh zelo pogost pojav. Razlogov, zakaj pride do tega, je veliko, kot je veliko tudi različnih strategij, ki nam lahko pomagajo pri preprečevanju tega pojava oziroma spoprijemanju z njim. Največja razlika med centrom za socialno delo in nevladnimi organizacijami je v zadovoljstvu z organizacijo. Vprašane socialne delavke v nevladnih organizacijah so bistveno bolj zadovoljne s podporo vodstva, predlogov za izboljšavo je veliko manj ali jih sploh ni. Zaposlene na centru za socialno delo najbolj pogrešajo večji posluh in podporo vodstva in boljšo organizacijo dela.[A. Radosavljevič]20252025-04-16 09:00:25Magistrsko delo/naloga168501sl