<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=168436"><dc:title>Vpliv družbenih omrežij na anksioznost med mladimi v času epidemije COVID-19 med letoma 2020 in 2022</dc:title><dc:creator>Kočnar,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Peterka Novak,	Jožica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovijač,	Darja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>tesnoba</dc:subject><dc:subject>družbena omrežja</dc:subject><dc:subject>koronavirus</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:description>Uvod: Mnoge raziskave o vplivu družbenih omrežij so poudarile, da je lahko dolgoročna uporaba družbenih platform povezana z negativnimi simptomi in znaki depresije, stresa ter anksioznosti. Duševno zdravje je opredeljeno kot stanje dobrega počutja, v katerem lahko posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela ter prispeva v svojo skupnost. Vsak posameznik to stanje doživlja drugače. Anksioznost oziroma tesnobo opredeljujemo kot normalen odziv na stres in je v nekaterih situacijah lahko tudi koristna, saj nas opozori na nevarnosti in nas pripravi, da smo bolj pozorni. Povečana anksioznost pa lahko privede do različnih anksioznih motenj in  prav te vrste motenj sodijo med najpogostejše duševne motnje. Namen: Z diplomskim delom želimo na podlagi pregleda literature raziskati vpliv družbenih omrežij na duševno zdravje mladih v času epidemije koronavirusa. Metode: Diplomsko delo sloni na deskriptivni metodi dela, po kateri je bil izveden pregled znanstvene in strokovne literature v domačem ter angleškem jeziku. Strokovno literaturo smo iskali v podatkovnih bazah Cochrane library in MedLine (PubMed), do katerih smo dostopali prek oddaljenega dostopa Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKUL). Uporabili smo tudi podatkovno bazo Tripdatabase ter iskalnika dlib in Google učenjak. Pri iskanju literature smo uporabili naslednje ključne besede: anksioznost IN družbena omrežja IN koronavirus IN duševno zdravje/anxiety AND social media AND coronavirus AND mental health. Raziskave nismo regijsko omejili. Rezultati: Rezultati pregleda 11 raziskav so pokazali, da se je med pandemijo koronavirusa uporaba družbenih omrežij povečala, kar je privedlo do povečane anksioznosti. Avtorji so ugotovili, da se je anksioznost povečala predvsem zaradi poplave informacij o obvladovanju epidemije COVID-19 in njihove (ne)verodostojnosti. Razprava in zaključek: Na podlagi raziskav, ki smo jih pregledali za potrebe diplomskega dela, lahko sklenemo, da imajo družbena omrežja velik pomen za duševno zdravje pri mladih, še posebej v obdobju socialne izolacije, kot je bila pandemija koronavirusa.</dc:description><dc:publisher>[N. Kočnar]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-04-13 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>168436</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
