<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=168353"><dc:title>Starševstvo in darovane spolne celice: stališča in potrebe staršev</dc:title><dc:creator>Ivić,	Sanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sobočan,	Ana Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>neplodnost</dc:subject><dc:subject>darovane spolne celice</dc:subject><dc:subject>socialno starševstvo</dc:subject><dc:subject>izzivi staršev</dc:subject><dc:subject>reproduktivna tehnologija</dc:subject><dc:subject>socialno delo in postopki zunajtelesne oploditve</dc:subject><dc:subject>etične dileme</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava tematiko starševstva s pomočjo darovanih spolnih celic, pri čemer se osredotoča na stališča in potrebe staršev, ki so se odločili za to obliko oploditve. Problematika je aktualna zaradi naraščajoče neplodnosti in družbene stigme, ki pogosto spremlja neplodne pare. Raziskava izhaja iz predpostavke, da se starši, ki uporabljajo darovane spolne celice, soočajo z edinstvenimi izzivi, tako na osebni kot tudi na družbeni ravni. V teoretičnih izhodiščih se delo opira na teorijo navezanosti ter koncept socialnega starševstva. Podrobno so analizirani pravni, etični in psihosocialni vidiki darovanja spolnih celic, vključno s pravico otrok do poznavanja svojega genetskega izvora ter vplivom na njihovo identiteto. Pravna ureditev v Sloveniji in tujini se razlikuje, kar vpliva na odločitve parov, ki se pogosto odločajo za zdravljenje v tujini zaradi krajših čakalnih dob in večje dostopnosti darovanih celic. Raziskava temelji na kvalitativni metodologiji, natančneje na polstrukturiranih intervjujih z neplodnimi pari, ki so se odločili za uporabo darovanih spolnih celic. Vzorec zajema starše različnih socialno-ekonomskih ozadij, s ciljem pridobiti vpogled v njihova stališča, motivacijo ter izkušnje v procesu sprejemanja odločitve, komunikacije z otrokom in soočanja z družbeno percepcijo. Rezultati kažejo, da se starši odločajo za darovanje spolnih celic zaradi želje po starševstvu, kljub temu pa jih spremljajo dvomi in strahovi, povezani s stigmo ter vprašanjem, kako in kdaj otroku razkriti njegov izvor. Velik del vprašanj se nanaša na pravico otroka do poznavanja genetskega izvora in morebitne posledice prikrivanja te informacije. Raziskava potrjuje, da odprta in zgodnja komunikacija z otrokom pripomore k boljšemu psihološkemu prilagajanju in krepitvi odnosa med starši in otrokom. Vendar se številni starši soočajo s pomanjkanjem podpore in smernic, kako ravnati v teh situacijah. Raziskava opozarja tudi na pomembnost vloge socialnih delavcev pri svetovanju neplodnim parom. Poudarjena je potreba po oblikovanju strukturirane psihosocialne podpore, ki bi staršem pomagala pri soočanju s kompleksnostjo darovanja spolnih celic. Strokovnjaki s področja socialnega dela lahko ključno prispevajo k destigmatizaciji teme ter zagotavljanju strokovnega vodstva staršem v vseh fazah postopka.
Magistrsko delo prinaša predloge za izboljšanje podpore neplodnim parom, vključno z izboljšanjem dostopa do informacij in svetovanja ter spodbujanjem odprte komunikacije o darovanju spolnih celic. Raziskava prispeva k boljšemu razumevanju socialnega starševstva in izzivov, s katerimi se starši soočajo, ter spodbuja oblikovanje politik, ki bodo bolj prijazne do uporabnikov reproduktivnih tehnologij. Magistrsko delo tako ponuja vpogled v kompleksnost starševstva pri darovanju spolnih celic ter spodbuja nadaljnje raziskave in strokovno podporo na tem področju.</dc:description><dc:publisher>[S. Ivić]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-04-10 09:00:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>168353</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
