Ustavni vidiki transparentnosti zakonodajnega procesaGroznik, Jurij (Avtor) Igličar, Albin (Mentor) transparentnostinteresne skupinelobiranjezakonodajna sledlobistizakonodajni postopeknormodajna dejavnostpredzakonodajni postopekkorupcijapredparlamentarna fazaNačelo odprtosti, ki je pogojeno z odnosom politike in civilne družbe, je treba razumeti na način, ki civilne družbe na eni in politike na drugi strani ne idealizira, ravno tako tudi ne podcenjuje, ampak je treba vzpostaviti zdravo skepso pri razumevanju enega in drugega pola. Gre namreč za to, da se prek politike generira tudi uprava oz. ključni državni uradniki, ki bodisi kot predstojniki upravnih organov, bodisi kot člani kabinetov, generirajo politiko dela konkretnega državnega organa. S tega vidika je zdrava skepsa nujna pri graditvi zdravega odnosa med upravo in politiko. Bistveno pri tem je, da bi odnos med upravo (»stroko«) in politiko moral biti vzpostavljen do te mere, da bi uprava pripravila premišljene in korektne podlage za njeno odločanje, politika pa bi smela svoje cilje uresničevati samo s takšnim vsebinsko in pravnosistemsko korektno pripravljenim gradivom. Avtonomnost in neodvisnost strokovnih služb v smislu neodvisnosti od trenutno vladajoče koalicije je ključnega pomena pri zagotovitvi njihove transparentnosti. Uprava mora torej biti imuna na zunanje vplive, predvsem pa seveda obstaja vprašanje jamstva, oz. vzpostavitve sistema, ki bo zagotovil jasno in transparentno prisotnost individualnih, partikularnih in drugih interesov bodisi vladajoče koalicije bodisi zainteresiranih subjektov in lobistov. Normativni okvir zakonodajne dejavnosti predvsem v zakonodajnem postopku kot delu procesa sprejemanja zakonodaje, ki se odvija v DZ, sicer zagotavlja visoko stopnjo transparentnosti. To pomeni, da normativni okvir zakonodajne dejavnosti omogoča načelno izpolnitev zahteve po transparentnosti. Vrzeli ureditve, ki hkrati kažejo na precejšnje polje manevrskega prostora za izboljšanje normativnega okvirja pa je zaznati predvsem v predparlamentarni fazi, torej v fazi izdelave zakonodajnih predlogov oziroma delovnih besedil zakonodajnih predlogov, kjer sodelujejo različna delovna telesa ter tudi zainteresirana in strokovna javnost. Navedeni hipotezi disertacija ovrednoti ter poda izhodišča za njuno potrditev, hkrati pa poda tudi predloge modulov zapolnitve vrzeli v normativnem okviru predparlamentarne faze zakonodajnega procesa.20242025-04-09 09:00:04Doktorsko delo/naloga168313sl