<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=168250"><dc:title>Možnosti uporabe orodij umetne inteligence na področju sistemov za zagotavljanje varnosti živil</dc:title><dc:creator>Erjavec,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovca,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ficzko,	Jelena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jevšnik Podlesnik,	Mojca	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>sanitarno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>umetna inteligenca</dc:subject><dc:subject>živilska industrija</dc:subject><dc:subject>varnost hrane</dc:subject><dc:subject>HACCP</dc:subject><dc:description>Uvod: Sodobni izzivi na področju varnosti živil ter naraščajoča potreba po naprednih  rešitvah so spodbudili uporabo umetne inteligence v sistemih za zagotavljanje varnosti  hrane. Vključevanje novih sistemov za zagotavljanje varne in kakovostne hrane ter  skladnosti s standardi ostaja ključno za ohranjanje zdravja prebivalstva. Poznamo več  različnih tehnologij umetne inteligence, ki so že bile uporabljene v živilski industriji:  ekspertni sistemi, mehka logika, nevronske mreže, strojno učenje in jezikovni modeli.  Poglobljeno se preučujejo prednosti umetne inteligence, kot so hitrost analize podatkov,  avtomatizacija odločitvenih procesov in izboljšana natančnost napovedovanja tveganj.  Namen: Oceniti potencial uporabe jezikovnih modelov umetne inteligence v kontekstu  sistemov za zagotavljanje varnosti živil, s poudarkom na analizi dejavnikov tveganja.  Metode dela: Metodološki pristop temelji na teoretičnem pregledu literature, analizi in  primerjavi jezikovnih modelov ter študiji primera. Študija primera zajema testiranje  izbranega umetnointeligenčnega sistema na dveh teoretičnih in dveh realnih primerih iz  živilske industrije po načelih sistema HACCP. Rezultati: Rezultati kažejo, da je  umetnointeligenčni sistem najbolj primerljiv z analiziranimi izbranimi primeri za  mikrobiološke dejavnike tveganja, tako pri prepoznavanju (48 %), kot pri obvladovanju  tveganj s preventivnimi ukrepi (42 %). Sistem je manj primerljiv za kemijske in fizikalne  dejavnike tveganja ter alergene. Visoko stopnjo skladnosti z analiziranimi primeri je  umetnointeligenčni sistem dosegel pri določanju kritičnih kontrolnih točk, saj je ta bila med  79 % in 92 % glede na izbrane primere. Pri določanju kritičnih mejnih vrednosti, korektivnih  ukrepov, vzpostavljanju sistema monitoringa, postopkov dokumentacije in verifikacije je bil  umetnointeligenčni sistem v večji meri manj natančen, navedbe so bile bolj splošne in manj  prilagojene na specifičen proizvodni proces, so pa večkrat vsebovale »avtomatizacijo« in  »digitalizacijo«. Razprava in zaključek: Primerjava rezultatov z obstoječimi zapisi  HACCP študij kaže, da umetna inteligenca lahko izboljša analizo dejavnikov tveganj, a  popolna avtomatizacija v tem trenutku, brez dodatnih prilagoditev orodja, ni priporočljiva.  Pri tem je potrebno poudariti, da je skladnost umetnointeligenčnega sistema temeljila na  vsebinski primerjavi s primeri, opisanimi v strokovni literaturi in obstoječi realni HACCP  študiji. Strokovna presoja in regulativni nadzor ostajata ključna za zagotavljanje varnosti  živil. Nadaljnje raziskave bi tako morale vključevati namensko prilagoditev oz. izboljšanje  algoritmov ter redno preverjanje skladnosti z zahtevami zakonodaje ter živilskih standardov.</dc:description><dc:publisher>[L. Erjavec]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-04-05 07:45:51</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>168250</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
