<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=168081"><dc:title>Uporaba metode popolnega telesnega odziva pri poučevanju angleščine v 1. triletju osnovne šole</dc:title><dc:creator>Žnidaršič,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dagarin Fojkar,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>metoda popolnega telesnega odziva</dc:subject><dc:subject>poučevanje angleščine</dc:subject><dc:subject>prvo triletje</dc:subject><dc:subject>zgodnje učenje angleščine</dc:subject><dc:subject>osnovnošolsko izobraževanje</dc:subject><dc:subject>angleščina</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava poučevanje tujega jezika angleščine v začetnem obdobju osnovne šole. Predstavljeni so razlogi za zgodnje poučevanje tujega jezika in nekaj teoretičnih izhodišč razvoja mlajših otrok ter pristopov pri zgodnjem poučevanju tujega jezika. Bolj podrobno je predstavljena metoda popolnega telesnega odziva, avtorja Jamesa J. Asherja. Metoda temelji predvsem na učenju tujega jezika skozi gibanje, kar pripomore k dodatni motiviranosti in sproščenosti učencev. 

V empiričnem delu magistrskega dela sem raziskovala kako pogosto učitelji uporabljajo metodo pri pouku, na kakšen način in katere oblike metode popolnega telesnega odziva najpogosteje uporabljajo. Poleg tega sem raziskovala tudi, katere jezikovne vsebine in spretnosti s pomočjo metode poučujejo, kolikšen del učne ure posvetijo metodi, s katerimi težavami se srečujejo pri uporabi metode popolnega telesnega odziva in kje dobijo ideje za načrtovanje pouka. Vse podatke sem pridobila z raziskavo, v sklopu katere sem na različne slovenske šole poslala povezavo do spletnega vprašalnika. Vprašalnik so izpolnili učitelji, ki poučujejo angleščino v prvem triletju. Z izvedbo raziskave sem ugotovila, da največ izmed vprašanih učiteljev najpogosteje uporablja metodo popolnega telesnega odziva v 1. razredu. Pri uri prav tako zelo pogosto uporabljajo gibalne pesmi oziroma izštevanke. S prej omenjeno metodo največkrat poučujejo besedišče, znotraj jezikovnih spretnosti pa govorjenje. Večina učiteljev metodo uporablja približno v tretjini ure, in sicer za uvodno motivacijo, utrjevanje in obravnavo nove učne snovi. Najpogostejša težava, ki se pojavi pri poučevanju z metodo popolnega telesnega odziva, je ta, da je v razredu premalo prostora. Največ učiteljev je odgovarjalo, da sami prilagodijo že znane pesmi, izštevanke in pravljice, tako da vključijo elemente popolnega telesnega odziva. Glede na dobljene rezultate menim, da učitelji, še posebej v nižjih razredih, pogosto uporabljajo metodo popolnega telesnega odziva.</dc:description><dc:publisher>K. Žnidaršič</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-03-28 09:25:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>168081</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
