<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=168079"><dc:title>VPLIV TREH SKLOPOV NARAVOSLOVNIH DEJAVNOSTI V GOZDU (spoznavanje gozdne podrasti in lišajev, živali gozdnih tal ter drevesnih listov) NA ZNANJE 5–6 LET STARIH OTROK</dc:title><dc:creator>Dolinšek,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Marjanca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>začetno naravoslovje</dc:subject><dc:subject>naravoslovne dejavnosti</dc:subject><dc:subject>igra in učenje v naravnem okolju</dc:subject><dc:subject>izkušenjsko učenje</dc:subject><dc:subject>predšolski otroci.</dc:subject><dc:description>Narava je ključno okolje za celostni razvoj otrok, saj spodbuja njihovo raziskovalno radovednost, domišljijo in željo po učenju. Neposreden stik z naravo, zlasti v predšolskem obdobju, otrokom omogoča, da skozi igro, raziskovanje in opazovanje razvijajo prve predstave o rastlinah, živalih in ekosistemih. Z izobraževalnimi dejavnostmi v naravnem okolju lahko krepimo njihovo razumevanje naravnih procesov ter oblikujemo spoštovanje in ljubezen do narave. Namen raziskave je bil proučiti, kako naravoslovne dejavnosti v gozdu vplivajo na naravoslovno znanje otrok, starih pet do šest let, z osredotočanjem na gozdno podrast, živali gozdnih tal in drevesne liste.
Raziskava je bila izvedena na vzorcu 21 otrok iz enote Vrtca Medo, starih pet do šest let. Zasnovali smo tri sklope dejavnosti, ki so vključevali spoznavanje gozdne podrasti in lišajev, živali gozdnih tal ter drevesnih listov. Otroci so se skozi igro in raziskovanje v naravnem okolju učili prepoznavati rastline, drobne živali in njihove značilnosti. Za zbiranje podatkov smo uporabili začetni test, izveden pred dejavnostmi, končni test takoj po zaključku dejavnosti in po 20 dneh, pozni končni test. Podatke o njihovem znanju smo analizirali kvantitativno in predstavili v obliki grafov.
Rezultati raziskave so pokazali, da so bile začetne predstave otrok pogosto pomanjkljive ali napačne, kar je bilo deloma posledica medijskega vpliva in predsodkov. Na primer, otroci so pogosto verjeli, da so živali gozdnih tal nevarne, ali pa so praprot zamenjali za smreko. Po izvedenih dejavnostih so otroci pridobili ustrezna znanja, zlasti o drobnih živalih gozdnih tal. 
Izsledki raziskave kažejo na pomembnost učenja ob neposrednih izkušnjah v naravnem okolju. Naravoslovne dejavnosti v gozdu omogočajo otrokom, da razvijajo specifična in strokovna znanja, ki jih je treba utrjevati z rednimi dejavnostmi v naravnem okolju. V vrtcu se pogosto premalo posvečamo tem vsebinam, zato otroci teh znanj ne usvojijo.</dc:description><dc:publisher>L. Dolinšek</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-03-28 08:30:16</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>168079</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
