Naloga razvrščanja zdravilPerić, Helena (Avtor) Repovš, Grega (Mentor) Čižman Štaba, Urša (Komentor) kognitivno ocenjevanjemožganska poškodbakognitivno staranjeekološka veljavnostprefrontalni reženjVedno večja prevalenca pridobljenih možganskih poškodb ter motenj, ki okrnejo sposobnost kognitivnega nadzora, je sprožila pozive k večjemu številu ekološko veljavnih nevropsiholških testov. Naloga razvrščanja zdravil je bila zasnovana z mislijo na to idejo, neodvisnost od motorične zmožnosti pa še dodatno razširi možnost njene uporabe. Z navzkrižno validacijo naloge na 883 zdravih udeležencih starih 18–79 let smo ugotovili dvofaktorsko strukturo, ki je ob primerjavi s korelacijami več testov delovnega spomina in izvršilnih funkcij ponudila vsebinsko interpretacijo faktorjev: (1) faktor učinkovitosti kognitivnega nadzora in (2) faktor pravilnosti reševanja naloge. V raziskavo je bilo vključenih tudi 31 udeležencev s pridobljeno možgansko poškodbo, ki so poleg že omenjenih testov rešili tudi klinično uveljavljene teste pozornosti, test verbalnega učenja in spomina ter test izvršilnih funkcij. Individualne primerjave dosežkov kliničnih udeležencev z ujemajočimi kontrolnimi udeleženci (±3 leta odstopanja v številu let izobrazbe in starosti) kažejo na pomembno nižjo učinkovitost kognitivnega nadzora kliničnih udeležencev, vendar ne tudi na manjšo pravilnost reševanja naloge. Tako zdravim kot kliničnim udeležencem je z naraščajočo starostjo upadala učinkovitost kognitivnega nadzora, medtem ko je imela višja izobrazba sicer pozitiven vpliv, ki pa je bil statistično pomemben zgolj pri bolnikih s poškodbo prefrontalnega režnja. Dosežek na faktorju kognitivnega nadzora v 83,4 % primerov pravilno klasificira osebo kot zdravo (učinkovit kognitivni nadzor) ali kognitivno oškodovano (pomembno zmanjšana učinkovitost kognitivnega nadzora), kar kaže na visoko razločevalno zmožnost naloge.H. Perić20252025-03-27 07:45:56Magistrsko delo/naloga168052sl