Vpliv barve pasti na lovljenje čebelMeža, Katarina (Avtor) Virant - Doberlet, Meta (Mentor) Bevk, Danilo (Komentor) monitoringopraševalcidivji opraševalcičmrljičebele samotarkebarve pastiV zadnjih desetletjih so raziskave po svetu pokazale upad populacij opraševalcev zaradi različnih škodljivih dejavnikov. Leta 2020 so na Nacionalnem inštitutu za biologijo izvedli pilotni monitoring divjih čebel na petih območjih po Sloveniji: Ljubljanskem barju, Cerkniškem jezeru, Celjski kotlini, na Gorenjskem in v Ljubljani. Na vsakem območju so na desetih lokacijah postavili pasti, in sicer modre, rumene in bele lovilne krožnike ter modre in rumene križno prestrezne pasti. V okviru magistrskega dela sem za projekt opravila vzorčenje na Celjskem in analizirala še del drugih rezultatov. Največ čebel se je ulovilo na Cerkniškem jezeru, najmanj pa na Ljubljanskem barju. Na Cerkniškem jezeru se je ulovilo tudi največ vrst, najmanj pa jih je bilo na Gorenjskem ter v Celjski kotlini, torej na območjih z več intenzivnega kmetijstva. Fluorescentne pasti so se pri monitoringu izkazale za bolj učinkovite, zlasti rumena barva, kjer so bile razlike statistično značilne. Največ čebel se je ulovilo v modro križno prestrezno past. V to past se je ulovila večina čmrljev, medtem ko so se čebele samotarke v veliki meri ulovile tudi v lovilne krožnike. Cvetenje vegetacije v okolici postavljenih pasti je vplivalo na število ulovljenih osebkov. Pridobljeni rezultati so pomembni za vzpostavitev rednega monitoringa divjih čebel v Sloveniji.[K. Meža]20252025-03-27 07:15:21Magistrsko delo/naloga168044sl