Fina motorika rok pri 4- in 6-letnih otrocih z artikulacijsko motnjoJelinič, Nika (Avtor) Novšak Brce, Jerneja (Mentor) Filipčič, Tjaša (Komentor) Govorne motnjeVzgoja in izobraževanje oseb s posebnimi potrebamiMotorikamotnje govorjenih glasovartikulacijska motnjafinomotorične spretnosti rokABC gibanja 2V magistrskem delu raziskujemo finomotorične spretnosti pri otrocih z artikulacijsko motnjo. Opredelitev fine motorike vključuje gibe ali kombinacijo gibov mišic zapestja, dlani in prstov ter oči. Razvitost finomotoričnih spretnosti je odvisna od ustrezne mišične moči, stabilnosti sklepov, zaznavne spretnosti rok in oči, koordinacije obeh strani telesa ter primernega motoričnega planiranja. V času zgodnjega otroštva tipično razvijajoči se otroci na področju omenjenih spretnosti hitro napredujejo, medtem ko se zamujeno težko nadoknadi. Ustrezno razvita fina motorika rok določa posameznikovo stopnjo neodvisnosti in skrbi zase, ob vstopu v šolo pa zajema pomembne spretnosti v procesu opismenjevanja. Artikulacijska motnja vključuje odstopanja na področju produkcije govorjenih glasov, kjer gre večinoma za funkcionalne težave na fonetičnem nivoju. Pri odpravljanju napak v izgovoru glasov logopedi uporabljajo različne terapevtske pristope, ki so osredotočeni na motorični vidik govorne produkcije. V osnovi je govor namreč kompleksna, motorično koordinirana aktivnost. Dosedanje raziskave potrjujejo obstoj povezave med razvojem govorno-jezikovnega in motoričnega področja, nekatere pa dodatno dokazujejo izrazitejše motorične težave ob prisotnosti artikulacijske motnje. V empiričnem delu predstavljamo načrt in rezultate raziskave, v kateri so nas zanimale značilnosti razvoja finomotoričnih spretnosti rok pri štiriletnikih in šestletnikih z artikulacijsko motnjo. Raziskava je sestavljena iz kvantitativnega (testni instrumentarij) in kvalitativnega (opisna ocena na osnovi kontrolnega seznama) dela. V raziskavo je bilo vključenih 35 otrok z artikulacijsko motnjo, starih 4;0–4;5 in 6;0–6;11 let;mesecev. Otroci so za namen kvantitativnega dela izvedli prvi del za slovenščino prirejenega testnega instrumentarija ABC: Baterijo za oceno otrokovega gibanja 2, ki vključuje naloge za oceno spretnosti rok. Rezultati so pokazali odstopanja na področju spretnosti rok pri posameznikih z artikulacijsko motnjo, v povprečju pa nismo ugotovili pomembnih razlik v primerjavi s slovenskimi normami, postavljenimi na podlagi izvedbe otrok s tipičnim razvojem. Rezultati ene tretjine štiriletnikov (33,3 %) in skoraj dveh tretjin šestletnikov (64,7 %), pridobljenih z instrumentarijem ABC gibanje 2, označujejo pomembne težave na področju fine motorike rok. Obenem pa se je izkazalo, da so otroci starejše skupine naloge izvedli pomembno boljše kot otroci mlajše skupine. V okviru kvalitativnega dela smo opazovali otrokov pristop in izvedbo testnih nalog, s čimer smo pridobili širšo sliko o gibalnih sposobnostih. Ugotavljamo, da se odstopanja pri otrocih z artikulacijsko motnjo kažejo na različnih področjih. Pri mlajši skupini so odstopanja prevladovala pri postavki ročnost, saj je največ udeležencev med izvedbo nalog roki zamenjalo, prav tako so pri pobiranju ali držanju predmeta uporabili neustrezen prijem ter neuspešno nadzirali držo roke, medtem ko so bili v povprečju najbolje ocenjeni pri postavki očitna asimetrija rok. Pri starejši skupini so bila odstopanja največkrat izražena pri nadzoru uporabe sile, hitrosti in spretnosti gibov prstov ter bilateralni koordinaciji, najbolje pa so bili ocenjeni na področju osredotočenosti na nalogo.N. Jelinič20252025-03-26 08:30:08Magistrsko delo/naloga168029sl