Ocena razširjenosti kroničnih obolenj v Sloveniji na podlagi kazalnikov kakovosti referenčnih ambulant družinske medicineDrnovšek, Klavdija (Avtor) Kos, Mitja (Mentor) Klemenc-Ketiš, Zalika (Komentor) referenčne ambulante družinske medicinekronične boleznidružinski zdravnikikazalniki kakovostiprevalencasladkorna bolezenarterijska hipertenzijaastmakronična obstruktivna pljučna bolezendepresijakoronarna bolezenReferenčne ambulante družinske medicine so bile ustanovljene leta 2011 z namenom krepitve medprofesionalne obravnave pacientov, s čimer so diplomirane medicinske sestre dobile več odgovornosti in zadolžitev pri obravnavi kroničnih bolnikov. Z uvedbo referenčnih ambulant je prišlo tudi do vzpostavitve kazalnikov kakovosti in registrov kroničnih bolnikov, v katere medicinske sestre vpisujejo število kroničnih bolnikov za vsako posamezno bolezen. Na podlagi podatkov iz teh registrov, ki jih beležijo v ambulantah družinske medicine, naj bi imeli vpogled v prevalenco kroničnih bolezni v Sloveniji. V analizo smo dobili kazalnike kakovosti za šest različnih kroničnih bolezni in en kazalnik kakovosti za vse kronične bolezni skupaj in sicer v obdobju od začetka beleženja do konca leta 2020. Namen dela je ocena gibanja prevalenc kroničnih bolezni v Sloveniji iz podatkov, ki so jih poročale ambulante družinske medicine in primerjava teh ocen s prevalencami ocenjenimi na podlagi dosedanjih nacionalnih statističnih podatkov pridobljenih iz literature ter analiza trendov vključevanja ambulant družinske medicine med referenčne ambulante. Naredili smo regresijsko analizo po metodi najmanjših kvadratov, pri kateri nas je zanimala pojasnjevalna moč v obliki determinacijskega koeficienta in zatem korelacijo med gibanjem prevalence in časom. V naslednjem koraku smo ugotavljali smer korelacije, oziroma smer trenda med prevalencami in časom ter nato ocenili regresijske koeficiente za vsako posamezno bolezen. Preverili smo tudi korelacijo med posameznimi prevalencami bolezni ter prevalenco vseh kroničnih bolezni. Za izvedbo teh analiz smo uporabili program Excel. Trend naraščanja je bil negativen pri prevalenci vseh kroničnih bolezni skupaj in pri prevalenci koronarne bolezni. Pri vseh ostalih boleznih, torej pri prevalenci sladkorne bolezni, astme, kronične obstruktivne pljučne bolezni, arterijske hipertenzije in koronarne bolezni je bil trend naraščanja pozitiven, kar ne pojasnjuje negativnega trenda padanja prevalenc pri registru vseh kroničnih bolnikov. V nadaljnjih študijah bi bilo smiselno preiskati napake v informacijskih sistemih pri zbiranju podatkov, da bi ugotovili morebitno zvezo s temi ugotovitvami. Pri vseh kroničnih boleznih, ki smo jih analizirali, je bil linearen trend naraščanja prevalence v odvisnosti od časa statistično pomemben. Pojasnjevalna moč in determinacijski koeficient sta bila najvišja pri prevalenci hipertenzije, najnižja pa pri prevalenci sladkorne bolezni. Prevalenca koronarne bolezni ter prevalenca vseh bolezni imata negativen trend naraščanja, medtem ko imajo vse ostale bolezni pozitiven trend naraščanja prevalence v odvisnosti od časa. Pri primerjavi prevalenc, ocenjenih na podlagi kazalnikov kakovosti in tistih na podlagi virov iz literature smo ugotovili, da prevalence približno sovpadajo, vendar pa niso višje od do sedaj znanih prevalenc, iz česar sledi, da ambulante družinske medicine do konca leta 2020 še niso imele zabeleženih vseh kroničnih bolnikov. Iz podatkov, ki so jih zbirale ambulante družinske medicine do konca leta 2020, še ne moremo ocenjevati realnih prevalenc kroničnih bolezni v Sloveniji.20252025-03-22 07:45:26Magistrsko delo/naloga167984sl