​Ovrednotenje koristi storitve usklajevanja zdravljenja z zdravili pri hospitaliziranih internističnih bolnikihJošt, Maja (Avtor) Kerec Kos, Mojca (Mentor) Knez, Lea (Komentor) usklajevanje zdravljenja z zdraviliprehodi med ravnmi zdravstvenega sistemafarmacevtske storitveneskladja pri zdravljenju z zdravilisvetovanje bolnikubrezšivna skrbHospitalizacija pogosto privede do sprememb pri zdravljenju z zdravili, kar izpostavlja bolnika večjemu tveganju za napake in nepotrebne zdravstvene obravnave. Usklajevanje zdravljenja z zdravili (UZZ) zmanjša te napake, medtem ko je njegov učinek na pogostost zdravstvenih obravnav po odpustu nejasen. V pragmatični, prospektivni, kontrolirani klinični študiji smo raziskovali učinkovitost storitve UZZ, ki so jo izvajali farmacevti v rutinski klinični praksi, na neskladja in nenačrtovane zdravstvene obravnave ob in po odpustu. V raziskavo smo vključili odrasle internistične bolnike, hospitalizirane na Kliniki Golnik. Bolniki v intervencijski skupini (IS) so bili deležni UZZ ob sprejemu in odpustu ter svetovanja glede zdravljenja z zdravili ob odpustu, v primerjalni skupini (PS) pa standardne obravnave. V raziskavo smo vključili 414 bolnikov (mediana starosti 71 let, 54,3 % moških), 225 v intervencijsko in 189 v primerjalno skupino. V intervencijski skupini je imelo manj bolnikov vsaj eno klinično pomembno napako pri zdravljenju z zdravili kot bolniki v primerjalni skupini, tako ob odpustu (IS: 9,3 %, PS: 95,8 %; p < 0,001) kot po odpustu (IS: 8,1 %, PS: 32,2 %; p<0,001). Intervencija je za 20-krat zmanjšala tveganje za tovrstne napake ob odpustu in za 5-krat po odpustu. Kljub temu intervencija ni zmanjšala števila bolnikov, ki so po odpustu potrebovali nenačrtovano zdravstveno obravnavo (IS: 33,9 % ; PS: 27,8 %; p=0,227) ali resno zdravstveno obravnavo (IS: 20,3 % ; PS: 14,6 %; p=0,160). Tveganje za slednje se je povečevalo s starostjo bolnika, z večjim številom zdravil ob sprejemu in v primeru hospitalizacije zaradi akutnih stanj. Rezultati raziskave dokazujejo, da storitev UZZ, tudi ko jo izvajamo v sklopu rutinske klinične prakse, pomembno zmanjša tveganje za pomembne napake pri zdravljenju z zdravili ob in po odpustu. Samostojno pa ne zadostuje za zmanjšanje nenačrtovanih zdravstvenih obravnav v kratkem obdobju po odpustu. Pridobljen vpogled v izzive zdravljenja z zdravili ob hospitalizaciji lahko prispeva k nadaljnjemu razvoju storitev za izboljšanje varnosti na prehodih bolnikov med ravnmi zdravstvenega sistema.20252025-03-21 07:15:06Doktorsko delo/naloga167944sl