<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=167944"><dc:title>​Ovrednotenje koristi storitve usklajevanja zdravljenja z zdravili pri hospitaliziranih internističnih bolnikih</dc:title><dc:creator>Jošt,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kerec Kos,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Knez,	Lea	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>usklajevanje zdravljenja z zdravili</dc:subject><dc:subject>prehodi med ravnmi zdravstvenega sistema</dc:subject><dc:subject>farmacevtske storitve</dc:subject><dc:subject>neskladja pri zdravljenju z zdravili</dc:subject><dc:subject>svetovanje bolniku</dc:subject><dc:subject>brezšivna skrb</dc:subject><dc:description>Hospitalizacija pogosto privede do sprememb pri zdravljenju z zdravili, kar izpostavlja bolnika večjemu tveganju za napake in nepotrebne zdravstvene obravnave. Usklajevanje zdravljenja z zdravili (UZZ) zmanjša te napake, medtem ko je njegov učinek na pogostost zdravstvenih obravnav po odpustu nejasen.
V pragmatični, prospektivni, kontrolirani klinični študiji smo raziskovali učinkovitost storitve UZZ, ki so jo izvajali farmacevti v rutinski klinični praksi, na neskladja in nenačrtovane zdravstvene obravnave ob in po odpustu. V raziskavo smo vključili odrasle internistične bolnike, hospitalizirane na Kliniki Golnik. Bolniki v intervencijski skupini (IS) so bili deležni UZZ ob sprejemu in odpustu ter svetovanja glede zdravljenja z zdravili ob odpustu, v primerjalni skupini (PS) pa standardne obravnave.
V raziskavo smo vključili 414 bolnikov (mediana starosti 71 let, 54,3 % moških), 225 v intervencijsko in 189 v primerjalno skupino. V intervencijski skupini je imelo manj bolnikov vsaj eno klinično pomembno napako pri zdravljenju z zdravili kot bolniki v primerjalni skupini, tako ob odpustu (IS: 9,3 %, PS: 95,8 %; p &lt; 0,001) kot po odpustu (IS: 8,1 %, PS: 32,2 %; p&lt;0,001). Intervencija je za 20-krat zmanjšala tveganje za tovrstne napake ob odpustu in za 5-krat po odpustu. Kljub temu intervencija  ni zmanjšala števila bolnikov, ki so po odpustu potrebovali nenačrtovano zdravstveno obravnavo (IS: 33,9 % ; PS: 27,8 %; p=0,227) ali resno zdravstveno obravnavo (IS: 20,3 % ; PS: 14,6 %; p=0,160). Tveganje za slednje se je povečevalo s starostjo bolnika, z večjim številom zdravil ob sprejemu in v primeru hospitalizacije zaradi akutnih stanj.
Rezultati raziskave dokazujejo, da storitev UZZ, tudi ko jo izvajamo v sklopu rutinske klinične prakse, pomembno zmanjša tveganje za pomembne napake pri zdravljenju z zdravili ob in po odpustu. Samostojno pa ne zadostuje za zmanjšanje nenačrtovanih zdravstvenih obravnav v kratkem obdobju po odpustu. Pridobljen vpogled v izzive zdravljenja z zdravili ob hospitalizaciji lahko prispeva k nadaljnjemu razvoju storitev za izboljšanje varnosti na prehodih bolnikov med ravnmi zdravstvenega sistema.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-03-21 07:15:06</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>167944</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
