<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=167914"><dc:title>Povezava RED-S sindroma z mišično-skeletnimi poškodbami pri športnicah – pregled literature</dc:title><dc:creator>Ručman,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šćepanović,	Darija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vauhnik,	Renata	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>sindrom relativnega energijskega pomanjkanja</dc:subject><dc:subject>nizka energijska razpoložljivost</dc:subject><dc:subject>mišično-skeletne poškodbe</dc:subject><dc:subject>športnice</dc:subject><dc:subject>preprečevanje in zdravljenje</dc:subject><dc:description>Uvod: Sindrom RED-s je okvara fiziološkega delovanja, ki jo povzroča relativno pomanjkanje energije in vključuje okvare presnove, menstrualne in reproduktivne funkcije, kosti, sinteze beljakovin in imunskega ter kardiovaskularnega sistema. Osnova za pojav RED-s je nizka energijska razpoložljivost. Sindrom RED-s poveča možnost za poškodbe, povzroči slabši odziv na trening, slabše okrevanje, zmanjšano kognitivno zmogljivost, motivacijo in koncentracijo, upad mišične moči in zmogljivosti ter vzdržljivosti. Namen: Namen diplomskega dela je s pregledom literature ugotoviti, ali so športnice s sindromom RED-s bolj podvržene pojavu mišično-skeletnih poškodb, kot športnice brez sindroma RED-s. Metode dela: Iskanje literature je potekalo s pomočjo spletnih podatkovnih zbirk PubMed, Cochrane Library in PEDro. Vključitveni kriteriji za izbrane članke so bili: izvirni znanstveni članki v angleškem jeziku, objavljeni po letu 2014. Rezultati: V podatkovnih bazah je bilo najdenih 50 člankov, glede na vključitvene kriterije je bilo v pregled literature vključenih 8 raziskav. Rezultati kažejo, da so športnice z večjim tveganjem za razvoj RED-s bolj izpostavljene pojavu mišično-skeletnih poškodb, kot športnice z nizkim tveganjem. Najpogostejše so bile poškodbe spodnjih udov. Razprava in zaključek: Fizioterapevt, ki prepozna znake in simptome RED-s, lahko športnico s sumom na nizko energijsko razpoložljivost pravočasno napoti k zdravniku športne medicine ali dietetiku, sam pa v sodelovanju z multidisciplinarnim timom prilagodi intenzivnost in obseg treninga ter sanira morebitne poškodbe, nastale kot posledice sindroma. Za boljše razumevanje posledic sindroma RED-s so potrebne longitudinalne raziskave z vključenim zadostnim številom športnic z visokim tveganjem za razvoj RED-s in standardiziranimi merilnimi orodji. Potrebno je razviti in uvesti praktične smernice za zdravljenje sindroma RED-s in varno vrnitev v tekmovanje.</dc:description><dc:publisher>[Š. Ručman]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-03-20 09:01:25</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>167914</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>