<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=167863"><dc:title>Teoretične prvine političnega pravoznanstva</dc:title><dc:creator>Spruk,	Jure	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>pravo</dc:subject><dc:subject>politika</dc:subject><dc:subject>politično pravoznanstvo</dc:subject><dc:description>Članek obravnava politično pravoznanstvo, politološko disciplino, ki preučuje delovanje sodišč, za katero so značilne zlasti tri teoretične prvine: (1) pravo je sredstvo za doseganje političnih ciljev, (2) sodišča so politične institucije, sodniki pa politični akterji ter (3) sodniki pravo ustvarjajo in ne odkrivajo. Navedene prvine nasprotujejo predstavi o politični nevtralnosti prava, ki predpostavlja vrednotno in družbeno izoliranost; namesto tega gradijo predstavo o pravu, ki je ideološko osnovano in kot takšno politično pristransko, kar ne pomeni pristranskosti v razmerju do dnevnopolitičnega boja, temveč pomeni pristranskost v razmerju do političnih doktrin in strateškega pozicioniranja znotraj političnih sil. Posebna pozornost je na najvišjih sodiščih – ustavnih sodiščih, ki v ustavnih demokracijah vedno pogosteje odločajo o politično kočljivih zadevah, pri čemer je z vidika političnega pravoznanstva najbolj uspešen napovedovalni kriterij glasovanja posameznih sodnikov njihova ideološka opredelitev.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2025-03-17 13:56:38</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>167863</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
