<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=167839"><dc:title>Analiza alternativnih elektroenergetskih konceptov za Slovenijo z vidika trajnostnega razvoja</dc:title><dc:creator>Damijan,	Jože	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Babič,	Drago	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>alternativni koncepti</dc:subject><dc:subject>blaginja</dc:subject><dc:subject>trajnostna rast</dc:subject><dc:subject>nizkooglični viri energije</dc:subject><dc:subject>alternative concepts</dc:subject><dc:subject>prosperity</dc:subject><dc:subject>sustainable growth</dc:subject><dc:subject>ow-carbon energy sources</dc:subject><dc:description>Članek prinaša dva glavna izvirna prispevka. Prvi prispevek je kvantitativna opredelitev potrebnega obsega električne energije za potrebe razvojne dinamike, s katero bi Slovenija do leta 2050 dosegla sedanjo raven razvitih držav EU, in za potrebe energetskega prehoda. Analiza kaže, da naj bi se skupna poraba električne energije med letoma 2025 in 2050 zaradi zagotavljanja ustrezne ravni blaginje in zaradi energetskega prehoda podvojila. Drugi prispevek članka je v opredelitvi optimalnega elektroenergetskega sistema Slovenije, ki bi hkrati zagotovil realizacijo obeh ciljev in zadostil ključnim kriterijem. V članku primernost treh alternativnih elektroenergetskih sistemov (NEPN OVE, NEPN OVE + jedrska, SAZU-GZS) presojamo iz petih vidikov. Ugotavljamo, da je koncept SAZU-GZS superioren po vseh petih kriterijih, in sicer glede (1) zadostnega obsega električne energije, (2) strateške avtonomije Slovenije pri električni energiji, (3) za polovico nižjih potrebnih investicij na enoto proizvedene električne energije, (4) za polovico nižje stroškovne cene električne energije, (5) razogljičenja proizvodnje in porabe električne energije v Sloveniji. Na podlagi tega ugotavljamo, da je za potrebe trajnostnega razvoja pomembna prava kombinacija nizkoogljičnih virov (primarno jedrska in hidro energija ter dopolnilno OVE viri sonca in vetra) in hranilnikov energije, medtem ko so energetski koncepti zgolj na osnovi OVE virov tehnično nevzdržni in/ali zahtevajo bistveno višje investicije, hkrati pa ne vodijo k realizaciji podnebnih ciljev glede razogljičenja. Te ugotovitve so v skladu z ugotovitvami v literaturi s tega področja.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2025-03-14 13:16:22</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>167839</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Slovenija; </dc:coverage></rdf:Description></rdf:RDF>
