<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=167789"><dc:title>Učinkovitost vadbenega programa MATP na mišično zmogljivost športnic z Rettovim sindromom</dc:title><dc:creator>Hrbljan,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovačič,	Tine	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hiti,	Nina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>Rettov sindrom</dc:subject><dc:subject>mišična zmogljivost</dc:subject><dc:subject>večdisciplinarna obravnava</dc:subject><dc:description>Uvod: Rettov sindrom je razvojno-nevrološka motnja, ki je posledica spontane mutacije na metilacijskem-C protein 2 genu in prizadene večinoma ženske. Za potek bolezni je najbolj značilno, da je razvoj posameznika normalen v prvih 6–8 mesecih temu pa sledi obdobje regresije in poslabšanja kognitivnih sposobnosti, sposobnosti govorne komunikacije ter sposobnosti fine in grobe gibalne funkcije. Obdobju regresije sledi obdobje stabilizacije, pri nekaterih posameznikih je mogoče opaziti rahlo izboljšanje. V zadnji fazi se ohranjene gibalne sposobnosti še poslabšajo, predvsem se pojavijo sekundarni zapleti zaradi zmanjšane zmogljivosti atrofiranih mišic, kontraktur sklepnih in obsklepnih mehkotkivnih struktur ter spastičnosti. Mišična zmogljivost je pri posameznikih z Rettovim sindromom vedno omejena, tako v zgodnjih fazah regresije kot v kasnejših fazah splošnega funkcijskega upada. Vadbeni program MATP je del večdisciplinarne obravnave oseb z nevrološkimi in razvojnimi motnjami. Ponuja individualno načrtovano vadbo in prilagoditve športnih dejavnosti ter s tem omogoča športno udejstvovanje tudi osebam z najtežjimi kombiniranimi motnjami. Namen: Namen diplomskega dela je bil s pomočjo statistične analize rezultatov funkcijskih testov mišične zmogljivosti preučiti kratkoročne in dolgoročne učinke 6-mesečnega vadbenega programa MATP v kombinaciji z razvojno-nevrološko obravnavo na mišično zmogljivost športnic z Rettovim sindromom. Metode dela: V retrospektivno pilotsko raziskavo je bilo vključenih 8 športnic z Rettovim sindromom, ki so bile pod okriljem zdravstvenega programa FUNfitness Specialne olimpiade Slovenije vključene v testiranje mišične zmogljivosti. Športnice so bile glede na protokol raziskave razdeljene v raziskovalno in kontrolno skupino. Vse športnice so bile 6 mesecev vključene v razvojno-nevrološko obravnavo, ki je potekala 2-krat tedensko. Raziskovalna skupina pa je izvajala še dodaten vadbeni progam MATP 3-krat tedensko. Meritve so bile opravljene v okviru zdravstvenega programa FUNfitness Specialne olimpiade Slovenije. Meritve so bile opravljene pred začetkom fizioterapevtskega programa, ob zaključku fizioterapevtskega programa (po 6 mesecih od začetka) in 6 mesecev po zaključku fizioterapevtskega programa. Rezultati: Rezultati statističnih testov so pokazali statistično značilne razlike med raziskovalno in kontrolno skupino, tako kratkoročno kot dolgoročno. Razprava in zaključek: Na podlagi rezultatov funkcijskih testov mišične zmogljivosti ugotavljamo, da ima vadbeni program MATP tako kratkoročne kot dolgoročne učinke na mišično zmogljivost športnic z Rettovim sindromom. Naša raziskava je ena prvih tovrstnih raziskav in njene ugotovitve so pomembne za fizioterapevtsko klinično prakso, hkrati pa odpirajo pomembna vprašanja za nadaljnje raziskave.</dc:description><dc:publisher>[A. Hrbljan]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-03-12 09:11:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>167789</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
