Zapisovanje besed nagajivk pri učencih 4. razredaPavlič, Katja (Avtor) Godec Soršak, Lara (Mentor) sporazumevalna zmožnostpravopisna zmožnostbesede nagajivkezapis glasov s črkamipisanjebesedeosnovnošolsko izobraževanjeOkolje, v katerem živimo in odraščamo, ima velik vpliv na naše življenje. Za učinkovito delovanje v družbi je pomembno, da imamo dobro razvito sporazumevalno zmožnost. To načrtno in sistematično razvijamo v šoli. Namen jezikovnega pouka pri slovenščini je namreč razviti sporazumevalno zmožnost v slovenskem (knjižnem) jeziku, in sicer v okviru vseh sporazumevalnih dejavnosti: poslušanja, govorjenja, pogovarjanja, branja, pisanja in dopisovanja. Za pisanje, dopisovanje in branje je mdr. pomembna dobro razvita pravopisna zmožnost, ki zajema pravopisna pravila, del njih pa je tudi pravilni zapis t. i. besed s kritičnimi glasovi oz. besed nagajivk. Z usvajanjem ciljev pravopisne zmožnosti učenci razvijajo jezikovno zmožnost. V slovenskem jeziku vsakemu glasu ne pripada svoja črka, zato se pojavljajo težave pri pravilnem zapisovanju nekaterih besed. V začetnem obdobju šolanja poteka opismenjevanje učencev. Učenci pridejo v 4. razred z različno usvojenimi cilji pravopisne zmožnosti in naj bi že znali pravilno zapisovati nekatere besede s kritičnimi glasovi. Zapis takih besed nato v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju utrdijo, nekaj novih zapisov pa spoznajo in usvajajo. Pomembno je, da so učenci pri pouku čim aktivneje udeleženi. To pomeni, da se učijo samostojno, sodelovalno, kritično, učitelj pa jih pri tem vodi, usmerja in jim svetuje ter jim je zgled. V magistrskem delu sem raziskovala, kako uspešni so učenci 4. razreda pri zapisovanju besed s kritičnimi glasovi in kako na zapis vplivajo spol, zaključna ocena pri slovenščini in pogostost branja. V teoretičnem delu sem opredelila sporazumevalno in pravopisno zmožnost, razvijanje le-teh in mesto obeh zmožnosti v učnem načrtu za slovenščino. Predstavila sem glasoslovje, odnos med glasom in črko ter zapisovanje besed s kritičnimi glasovi. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki sem jo izvedla v šolskem letu 2022/23 in v katero je bilo vključenih 21 učencev 4. razreda izbrane osnovne šole. V prvem delu raziskave sem z rezultati anketnega vprašalnika pridobila podatke o pogostosti branja, v drugem delu pa so učenci v treh različnih časovnih obdobjih reševali teste (predtest, test, potest), s katerimi sem preverjala zapis besed s kritičnimi glasovi. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da deklice raje berejo kot dečki. Učenci v okviru šolskih obveznosti učenci najraje posegajo po besedilih za bralno značko. V prostem času za branje izbirajo zgodbe in stripe, pri izbiri bralnega gradiva jim pomagajo sorodniki ali osebje v knjižnici; v njej tudi najpogosteje pridobijo gradivo. Največ učencev bere le nekajkrat na teden. Rezultati testov so pokazali, da učenci najslabše rezultate dosegajo pri nalogah besede s sklopom lj, nj in besede brez sklopa lj, nj. Na predtestu so najboljše rezultate dosegali pri nalogi, ki je preverjala zapis besed z nezvočnikom na koncu besede. Takoj po obravnavi učne snovi so rezultati testa pokazali, da so učenci napredovali pri vseh nalogah, njihovo znanje je bilo takrat najboljše. Najvišji napredek je bil pri nalogi nareka. Rezultati potesta en mesec po obravnavi so pokazali, da učenci dosegajo slabše rezultate kot na testu, vendar ne pri vseh nalogah. Pri nalogi s sklopom lj, nj so poleg tega, da so znanje od testa do potesta ohranili, tudi napredovali. Ugotovila sem, da na uspešnost reševanja nalog lahko vplivajo tudi spol, zaključna ocena pri slovenščini in pogostost branja. Rezultati so pokazali, da so učenke nekoliko uspešnejše pri reševanju, vendar razlike v uspešnosti niso statistično pomembne. Pridobljeni rezultati kažejo na to, da zaključna ocena pri slovenščini ne vpliva na uspešnost pri vseh nalogah. Zaključna ocena ima največji vpliv pri nalogi nareka v vseh treh obdobjih testiranja. Pogostost branja učencev se ni izkazala kot pomemben dejavnik pri uspešnosti reševanja nalog. Učenci, ki pogosteje berejo, so sicer dosegali boljše rezultate, vendar ne pri vseh nalogah. Z rezultati sem dokazala, da tudi učno manj uspešni učenci dosegajo dobre rezultate. Na podlagi teoretičnih izhodišč in ugotovitev raziskave sem oblikovala smernice za učitelje pri pripravi in načrtovanju poučevanja zapisa besed s kritičnimi glasovi, da bi bili učenci pri zapisovanju čim uspešnejši.K. Pavlič20252025-03-08 08:30:07Magistrsko delo/naloga167716sl