<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=167715"><dc:title>Pospeševanje tri dimenzionalnega T1-poudarjenega pulznega zaporedja  s hitrim gradientnim odmevom pri magnetnoresonančnem slikanju možganov</dc:title><dc:creator>Šikovec,	Klemen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mekiš,	Nejc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Breznik,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fošnarič,	Miha	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela. radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>pospeševanje pulznih zaporedij</dc:subject><dc:subject>magnetnoresonančno slikanje možganov</dc:subject><dc:subject>faktor pospešitve</dc:subject><dc:subject>stisnjeno zaznavanje</dc:subject><dc:subject>3-dimenzionalno T1-pudarjeno pulzno zaporedje s hitrim gradientnim odmevom</dc:subject><dc:description>Uvod: Magnetna resonanca (MR) je ena najbolj dinamičnih in varnih slikovnih tehnik, ki so danes na voljo v kliničnem okolju. Vendar pa je pridobivanje MR slik ponavadi počasno, kar omejuje število obravnavanih pacientov in s tem potencialne indikacije za njeno uporabo, hkrati pa povečuje stroške uporabe. Stisnjeno zaznavanje (CS) je metoda za pospešitev zajema MR podatkov s pridobivanjem manj podatkov z zmanjšanim vzorčenjem k-prostora. To pa lahko zmanjša časovno intenziteto MR preiskave. Namen: Namen dela je predstaviti tehniko pospeševanja pulznih zaporedij pri magnetnoresonančnem slikanju možganov. Glavni cilj raziskovanja je izmeriti kateri izmed faktorjev pospešitve 3-dimenzionalnega T1-pudarjenega pulznega zaporedja s hitrim gradientnim odmevom (3D T1 TFE) je optimalen oz. najboljši pri MR slikanju možganov in vpeljati le tega v vsakdanjo rabo pri MR slikanju možganov. Prav tako je cilj dela ugotoviti, ali sta kakovost in čas zajema slik ustrezna glede na faktor pospešitve slikanja. Metode dela: Raziskavo smo izvedli v dveh delih, v prvem delu smo izvedli prospektivno študijo z eksperimentalno metodo, kjer smo za slikanje vključili 30 zdravih prostovoljcev. V drugem delu smo po zbranih podatkih pridobljenih slikovnih podatkih izvedli meritve SNR (razmerje signal šum) in CNR (razmerje kontrast šum) v različnih področjih možganovine. Vse pridobljene MR slike sta nato ocenila dva zdravnika specialista radiologije. Zdravnika sta ocenjevala med sledečimi lastnostmi slik: splošna ocena kakovosti slike, ostrina slike, SNR in kontrastna ločljivost. Rezultati: Raziskava je pokazala, da ni statistično značilnih razlik v meritvah SNR in CNR v področju bele možganovine in lateralnih ventriklov pri primerjavi referenčnega in CS 3 pulznega zaporedja (p &gt; 0,05). Pri meritvah SNR in CNR v področju sive možganovine smo ugotovili statistično značilne razlike (p &lt; 0,05) med referenčnim in vsemi pospešenimi pulznimi zaporedji (SENSE 3, CS3, CS 3.5, CS 4in CS 4.5). Zabeležili smo, da med povprečnimi vrednostmi CNR lateralnega ventrikla pri pospešenih pulznih zaporedjih SENSE 3 (p = 0,992), CS 3 (p = 0,643) in C3 3.5 (p = 0,171) ni statistično značilnih razlik. Rezultati ocene slik so pokazali, da ni statistično značilnih razlik v oceni kvalitete slike glede vseh štirih ocenjevanih lastnostih slike med referenčnim in CS 3 pulznim zaporedjem. Razprava in zaključek: Z raziskavo smo ugotovili, da je optimalen CS faktor pospešitve pri 3D T1 TFE pulznem zaporedju CS 3. S tem prihranimo 47 % časa na pulzno zaporedje ob praktično enaki kakovosti slike v primerjavi z referenčnim. Z uporabo pospešenih pulznih zaporedij lahko omogočimo pacientom, krajši čas preiskave, hkrati povečamo število opravljenih preiskav in dostopnost le teh.</dc:description><dc:publisher>[K. Šikovec]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-03-08 07:45:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>167715</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
