<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=167686"><dc:title>Spektralne spremembe rdečih cvetov, ki omogočajo interakcije z opraševalci.</dc:title><dc:creator>Černela,	Dorotej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Belušič,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Poljski mak</dc:subject><dc:subject>spekter cvetov</dc:subject><dc:subject>barvni vid</dc:subject><dc:subject>fotoreceptor</dc:subject><dc:subject>Glaphyridae</dc:subject><dc:description>Ancestralni barvni vid žuželk, ki temelji na UV, modro in zeleno občutljivih čutnicah, ne omogoča zanesljive zaznave rdečih cvetov. Zato so opraševalci rastlin s cvetovi, ki
reflektirajo v rdečem delu spektra, razvili specializirane, rdeče občutljive čutnice. Najbolj značilna rdeče cvetoča rastlina v Evropi je poljski mak (Papaver rhoeas),
enoletnica, ki izvira iz vzhodnega Mediterana in se je s pomočjo človeka, predvsem na račun poljedelstva, med žiti širila naprej izven meje svojega naravnega areala. S spremembo klime se spremenita tako flora kot favna, zato se je moral poljski mak prilagoditi in postati viden novemu naboru opraševalcev. V vzhodnem in južnem delu
Evrope vrsto oprašujejo hrošči iz družine Glaphyridae, ki izven Mediterana niso prisotni. Ti hrošči imajo ustrezen nabor čutnic, da lahko prepoznavajo rdeče odtenke. V
srednji Evropi teh hroščev ni, zato je mak razvil cvetove s spremenjenim refleksijskim spektrom, z dodatnim vrhom refleksije v ultravijoličnem, in postal viden ostalim
učinkovitim opraševalcem, kot so kožekrilci. Na terenu smo raziskali transekt vzdolž severne jadranske obale in ob Skadrskem jezeru našli ločnico, ki razmejuje dve različici
cvetov pri poljskem maku. Našli smo cvetove z nizko in druge z visoko refleksijo v UV delu spektra. Na južnem delu jezera uspeva mak z nizko refleksijo v UV; na tem območju so prisotni tudi glafiridni hrošči, severno od jezera pa hrošči iz te družine niso prisotni, uspeva pa mak z visoko refleksijo v UV. Rezultati kažejo na izjemno tesno zvezo med vidnimi signali na rastlinah in vidom opraševalcev.</dc:description><dc:publisher>[D. Černela]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-03-07 07:15:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>167686</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
