<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=167641"><dc:title>Uporaba snovi za izboljšanje učinka vadbe in/ali videza v fitnesih</dc:title><dc:creator>Ritonja,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tušak,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Doping</dc:subject><dc:subject>fitnes</dc:subject><dc:subject>prehranska dopolnila</dc:subject><dc:subject>anabolični steroidi in zdravstvena tveganja</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava problematiko uporabe snovi za izboljšanje učinka vadbe in/ali videza v fitnesih, kar predstavlja pomembno družbeno in zdravstveno vprašanje. Uporaba dopinga ni več omejena zgolj na profesionalni in tekmovalni šport, temveč je vse bolj prisotna tudi med rekreativci, ki obiskujejo fitnes centre. Namen raziskave je bil ugotoviti razširjenost uporabe prepovedanih snovi in prehranskih dopolnil med obiskovalci fitnesov ter prepoznati motive, ki posameznike vodijo k uporabi teh snovi.
V teoretičnem delu naloga podrobno opredeljuje doping, njegov zgodovinski razvoj ter pravne in etične vidike. Predstavljene so različne skupine prepovedanih snovi, kot so anabolični androgeni steroidi, peptidni hormoni, rastni faktorji ter presnovni modulatorji, skupaj z njihovimi učinki in tveganji za zdravje. Posebna pozornost je namenjena prehranskim dopolnilom, ki so pogosto dostopna in predstavljajo prehod k uporabi nevarnejših snovi. Raziskava prav tako izpostavlja vlogo socialnih vplivov, kot so pritisk vrstnikov, vpliv medijev ter dostopnost informacij preko spleta, ki pomembno vplivajo na odločitve posameznikov za uporabo teh snovi.
Empirični del naloge temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni med obiskovalci fitnes centrov. Rezultati kažejo, da je uporaba prehranskih dopolnil zelo razširjena, medtem ko je uporaba prepovedanih snovi nekoliko manj pogosta, vendar vseeno prisotna. Najpogosteje uporabljene snovi so anabolični steroidi, diuretiki in snovi za preprečevanje stranskih učinkov. Raziskava je pokazala, da se za uporabo dopinga pogosteje odločajo moški z nižjo izobrazbo, pri katerih je prisotna večja želja po povečani mišični masi. Med ženskami pa prevladuje uporaba snovi za izgubo telesne teže in izboljšanje videza.
Naloga opozarja na nujnost večje ozaveščenosti o tveganjih, povezanih z uporabo teh snovi, ter na pomen izobraževalnih programov v fitnesih. Priporoča se tudi okrepljeno sodelovanje med zdravstvenimi institucijami, fitnes centri in protidopinškimi organizacijami za zmanjšanje uporabe prepovedanih snovi. Magistrsko delo tako prispeva k boljšemu razumevanju te problematike in poudarja potrebo po celostnem pristopu k njenemu reševanju.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-03-05 08:15:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>167641</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
