Ostanki obrokov v vzgojno izobraževalnih zavodih in domovih za starejše v SlovenijiBizjak, Anja (Avtor) Pajk Žontar, Tanja (Mentor) Osojnik Črnivec, Ilja Gasan (Komentor) hranaostanki obrokovdomovi za starejševzgojno-izobraževalni zavodipresežki hraneV okviru magistrskega dela smo preučevali vzroke za nastanek ostankov obrokov, presežkov hrane in odpadne hrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih (VIZ) in domovih za starejše ter ukrep za njihovo preprečevanje. Za namen dela smo uporabili anketni vprašalnik, ki je bil razdeljen na več vsebinsko povezanih sklopov. V anketi je sodelovalo 185 zaposlenih v vrtcih, osnovnih šolah, srednjih šolah in domovih za starejše. Rezultati so pokazali, da so ne prevzeti obroki statistično pomembno pogostejši razlog za nastanek presežkov hrane in ostankov obrokov v osnovnih šolah v primerjavi z domovi za starejše (p>0,05). Ostanki, ki nastanejo zaradi osebnih preferenc glede hrane, so prav tako statistično pomembno pogosteje prisotni v osnovnih šolah, kot v domovih za starejše (p>0,05). Prekratek čas za prehranjevanje je statistično pomembno pogostejši razlog za ostanke in presežke hrane v osnovnih šolah v primerjavi z vrtci (p>0,05). Ugotovili smo, da obstaja problem pri določitvi ocenjevanja količine ostankov obrokov in presežkov, saj nimamo mednarodno določenih jasnih definicij za izraze kot so ostanki obrokov ali odpadna hrana, prav tako pa jih je težavno meriti. Post hoc testi so pokazali, da med ustanovami prihaja do statistično pomembnih razlik (p<0,05) v skupinah živil, ki najpogosteje ostajajo na krožnikih, v splošnem pa najpogosteje na krožnikih ostajata skupini zelenjave (M=2,6) in stročnic (M=2,7). Prav tako prihaja do statistično pomembnih razlik (p<0,05) glede na ukrepe, ki jih ustanove uporabljajo za preprečevanje ostankov obrokov, z izjemo sodelovanja s svojci ter uvajanja preizkusnih obrokov, kjer statistično pomembnih razlik nismo zaznali (p>0,05). Med ustanovami prav tako nismo zaznali statistično pomembnih razlik v uporabi ukrepov za preprečevanje odpadne hrane (p>0,05). Večina (70 %) omogoča fleksibilen sistem naročanja in odpovedovanja obrokov ter kupovanje lokalnih sestavin (64 %). Ugotovili smo, da so v vseh ustanovah pomeni izrazov ostankov obrokov in presežkov hrane dobro poznani. Glede na pridobljene rezultate ugotavljamo, da večina ustanov že uporablja številne ukrepe za zmanjšanje odpadne hrane, še vedno pa so na voljo dodatne rešitve.[A. Bizjak]20252025-03-05 07:15:14Magistrsko delo/naloga167635sl