<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=167634"><dc:title>Vpliv strategije vnosa ogljikovih hidratov na zmogljivost med simulacijo kolesarske dirke</dc:title><dc:creator>Pungerčar,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rauter,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Podlogar,	Tim	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ogljikovi hidrati</dc:subject><dc:subject>dolgotrajna vzdržljivost</dc:subject><dc:subject>zmogljivost</dc:subject><dc:subject>kolesarstvo</dc:subject><dc:description>V literaturi najdemo veliko raziskav na temo količine in optimalnega razmerja vnosa ogljikovih hidratov med telesno aktivnostjo, le malo pa se jih dotakne optimalne strategije vnosa, torej koliko in kdaj naj jih vnesemo. Obstaja več teorij, kako in zakaj naj bi različne strategije vnosa ogljikovih hidratov med dolgotrajnimi aktivnostmi, med katerimi bi sicer brez vnosa ogljikovih hidratov pričakovali nastop utrujenosti zaradi izpraznitve glikogenskih zalog, vodile do boljše zmogljivosti.	

Namen magistrske naloge je bil ugotoviti, katera izmed treh najpogosteje uporabljenih strategij izokaloričnega vnosa ogljikovih hidratov bo po simulaciji kolesarske dirke vodila do najboljših rezultatov na testih zmogljivosti. Zanimalo nas je tudi, kako bodo različne strategije vnosa vplivale na oksidacijo maščob in ogljikovih hidratov, udobje prebavnega trakta, frekvenco srčnega utripa in zaznavanje napora.	

V raziskavo je bilo vključenih 12 kolesarjev. Vsi so opravili 3 eksperimentalne obiske, pri katerih so med triurno simulacijo kolesarske dirke vnašali ogljikove hidrate po naključno izbrani strategiji, na koncu pa so opravili dva testa za oceno zmogljivosti. Podatke o izmenjavi plinov med simulirano dirko smo vzorčili 3 minute na vsakih 30 minut, hkrati smo zapisali tudi podatke o frekvenci srčnega utripa, občutku napora in oceni udobja prebavnega trakta. Podatke o zmogljivosti smo pridobili iz dirke na čas in testa do nastopa utrujenosti.	

Na podlagi analize smo ugotovili, da med različnimi strategijami izokaloričnega vnosa ogljikovih hidratov ni prišlo do razlik v povprečni moči med dirko na čas in časom do nastopa utrujenosti. Prav tako ni bilo pomembnih razlik v oksidaciji maščob in ogljikovih hidratov, srčnem utripu, občutku napora in oceni udobja prebavnega trakta. Pokazala se je rahlo povečana oksidacija ogljikovih hidratov v primerjavi med padajočo in naraščajočo strategijo vnosa, a ni bila statistično značilna.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-03-05 07:15:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>167634</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
