Določitev najprimernejših skeletnih elementov za molekularno genetsko identifikacijo starih človeških posmrtnih ostankovInkret, Jezerka (Avtor) Zupanič Pajnič, Irena (Mentor) Zupanc, Tomaž (Komentor) skeletni elementimolekularno genetska identifikacijakoličina DNAkakovost DNAtipizacija identifikacijskih označevalcev SNPnapovedovanje barve las in očiIdentifikacija skeletnih ostankov je postopek, s katerim se srečujemo pri sodnomedicinskih opravilih. V primeru daljših posmrtnih intervalov je ohranjenost DNA manjša in je odvisna od tipa skeletnega elementa, zato je za uspešno identifikacijo potrebno optimalno vzorčenje skeletnih elementov. V raziskavo smo vključili štiristo šestindevetdeset kosti in zob dvajsetih skeletov iz slovenskih povojnih grobišč ter jim določili količino in kakovost DNA. Ugotovili smo, da so manjše kosti, zgrajene v večji meri iz gobaste kostnine, primernejše za genetske preiskave. Preučili smo znotrajkostno variabilnost v ohranjenosti DNA dlančnic in stopalnic, v katerih je bila količina DNA najvišja, in ugotovili boljšo ohranjenost DNA v epifiznih delih kosti, katere kakovost ni bila slabša v primerjavi z diafiznimi deli. Osmim skeletom smo določili barvo las in oči, pri čemer smo fenotipe potrdili s preiskavo treh kosti posameznega skeleta. Pri kosteh z nizkimi količinami ekstrahirane DNA, kjer tipizacija označevalcev STR ne bi bila uspešna, smo dokazali možnost pozitivne identifikacije s preiskavo identifikacijskih označevalcev SNP ob pridobitvi le 0,5 pg DNA na µl ekstrakta. Z raziskavami smo prispevali k boljšemu razumevanju ohranjanja DNA v skeletnih elementnih z daljšimi posmrtnimi intervali ter k izboljšanju metod vzorčenja za genetske preiskave. Z analizo različnih skeletnih elementov smo potrdili uporabnost sistema HIrisPlex za napoved fenotipskih značilnosti tudi pri močno degradirani DNA. Pri vzorcih z nizkimi količinami DNA smo potrdili uporabnost identifikacijskih označevalcev SNP kot alternativo tipizaciji označevalcev STR.20252025-03-02 07:15:17Doktorsko delo/naloga167591sl