<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=167591"><dc:title>Določitev najprimernejših skeletnih elementov za molekularno genetsko identifikacijo starih človeških posmrtnih ostankov</dc:title><dc:creator>Inkret,	Jezerka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupanič Pajnič,	Irena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupanc,	Tomaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>skeletni elementi</dc:subject><dc:subject>molekularno genetska identifikacija</dc:subject><dc:subject>količina DNA</dc:subject><dc:subject>kakovost DNA</dc:subject><dc:subject>tipizacija identifikacijskih označevalcev SNP</dc:subject><dc:subject>napovedovanje barve las in oči</dc:subject><dc:description>Identifikacija skeletnih ostankov je postopek, s katerim se srečujemo pri sodnomedicinskih opravilih. V primeru daljših posmrtnih intervalov je ohranjenost DNA manjša in je odvisna od tipa skeletnega elementa, zato je za uspešno identifikacijo potrebno optimalno vzorčenje skeletnih elementov. V raziskavo smo vključili štiristo šestindevetdeset kosti in zob dvajsetih skeletov iz slovenskih povojnih grobišč ter jim določili količino in kakovost DNA. Ugotovili smo, da so manjše kosti, zgrajene v večji meri iz gobaste kostnine, primernejše za genetske preiskave. Preučili smo znotrajkostno variabilnost v ohranjenosti DNA dlančnic in stopalnic, v katerih je bila količina DNA najvišja, in ugotovili boljšo ohranjenost DNA v epifiznih delih kosti, katere kakovost ni bila slabša v primerjavi z diafiznimi deli. Osmim skeletom smo določili barvo las in oči, pri čemer smo fenotipe potrdili s preiskavo treh kosti posameznega skeleta. Pri kosteh z nizkimi količinami ekstrahirane DNA, kjer tipizacija označevalcev STR ne bi bila uspešna, smo dokazali možnost pozitivne identifikacije s preiskavo identifikacijskih označevalcev SNP ob pridobitvi le 0,5 pg DNA na µl ekstrakta. Z raziskavami smo prispevali k boljšemu razumevanju ohranjanja DNA v skeletnih elementnih z daljšimi posmrtnimi intervali ter k izboljšanju metod vzorčenja za genetske preiskave. Z analizo različnih skeletnih elementov smo potrdili uporabnost sistema HIrisPlex  za napoved fenotipskih značilnosti tudi pri močno degradirani DNA. Pri vzorcih z nizkimi količinami DNA smo potrdili uporabnost identifikacijskih označevalcev SNP kot alternativo tipizaciji označevalcev STR.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-03-02 07:15:17</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>167591</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
