<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=167578"><dc:title>Vloga države pri oblikovanju stanovanjske politike</dc:title><dc:creator>Djuran,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petkovšek,	Veronika	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Stanovanjska politika</dc:subject><dc:subject>državna intervencija</dc:subject><dc:subject>dostopna stanovanja</dc:subject><dc:subject>regulativni mehanizmi</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Evropska unija</dc:subject><dc:description>Stanovanjska politika je temeljni element državne blaginje, saj pomembno vpliva na dostopnost in kakovost življenja ljudi. Slovenija se vztrajno srečuje s pomanjkanjem cenovno dostopnih stanovanj, povišanimi stroški najemnin in nestabilnimi razmerami na stanovanjskem trgu. Kljub določilu 78. člena Ustave Republike Slovenije, ki zagotavlja pravico do primernega stanovanja, se številni državljani zaradi prevladujočih tržnih razmer, ki so zanje pogosto neugodne, pri dostopu do te pravice srečujejo z izzivi.
Namen magistrskega dela je bil preučiti vlogo države pri razvoju stanovanjske politike v Sloveniji. To je bilo doseženo z analizo regulativnih mehanizmov, ki jih države uporabljajo za zagotavljanje cenovno dostopnih stanovanj. CIlj je bil prispevati k poglobljenemu razumevanju stanovanjskih izzivov, ponuditi smernice za izboljšave in podati konkretne predloge za razvoj učinkovitejše stanovanjske politike.
Raziskava je pokazala, da je stanovanjski trg v državah z močnim državnim posredovanjem (npr. Avstrija, Nizozemska) stabilnejši in dostopnejši. Predvsem Avstrija in Nizozemska namenjata 24 % in 29 % svojega stanovanjskega fonda za socialna stanovanja, kar je bistveno več kot v Sloveniji, kjer je socialnih stanovanj le 6 %. Pomanjkanje javnih najemnih stanovanj in omejen regulativni nadzor nad trgom sta dva ključna dejavnika, ki prispevata k izzivom pri dostopu do stanovanj v Sloveniji.
Za izboljšanje stanja je potrebno okrepiti gradnjo neprofitnih stanovanj, uravnavati rast najemnin, z davčnimi ukrepi spodbujati oddajo praznih stanovanj in vzpostaviti učinkovite mehanizme za spremljanje stanovanjskega trga. Razvoj stanovanjskih zadrug, spodbujanje javno-zasebnih partnerstev in sprejetje celovite dolgoročne strategije bi prispevali k vzpostavitvi stabilnega in pravičnega stanovanjskega sistema. Zato je potrebno uvesti sistemske rešitve, če želi Slovenija uresničiti ustavno pravico do primernega stanovanja za vse generacije.</dc:description><dc:publisher>[T. Djuran]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-02-28 14:05:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>167578</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
