<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=167462"><dc:title>Učinki organskih kislin na propadanje različnih vrst karbonatnih kamnin uporabljenih v kulturni dediščini</dc:title><dc:creator>Ščuka,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrabec,	Mirijam	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolenec,	Sabina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>organske kisline</dc:subject><dc:subject>karbonatne kamnine</dc:subject><dc:subject>raztapljanje kamnin</dc:subject><dc:subject>kulturna dediščina</dc:subject><dc:subject>mikroorganizmi</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava vpliv organskih kislin (oksalne, glukonske, citronske in jabolčne) na pet vrst karbonatnih kamnin slovenske kulturne dediščine (lipiški apnenec, sivi lesnobrdski apnenec, litotamnijski apnenec, škofjeloški konglomerat in sedovški peščenjak). Kamnine so bile izpostavljene raztopinam kislin različnih koncentracij (0,1 %, 1 % in 5 %) v obdobju 28 dni. Meritve pH-vrednosti in prevodnosti raztopin so omogočile spremljanje kemijskih reakcij, medtem ko so rentgenska praškovna difrakcija (XRD) in vrstična elektronska mikroskopija (SEM) razkrile mineralne in mikrostrukturne spremembe. Rezultati kažejo, da nizke koncentracije kislin (0,1 %) večinoma ne povzročijo opaznih sprememb, razen pri oksalni kislini, kjer nastajajo netopni kalcijevi oksalati, ki ohranjajo nizko pH-vrednost raztopine. Višje koncentracije (1 % in 5 %) povzročijo intenzivnejše reakcije, kot so raztapljanje kamnin, izločanje CO2 in tvorba kalcijevih soli, pri čemer citronska kislina še posebej izstopa zaradi obsežne tvorbe kalcijevega citrata. Najbolj dovzetne kamnine za raztapljanje sta bili sedovški peščenjak in litotamnijski apnenec, kar lahko pripišemo večji poroznosti in specifični površini kamnin. Škofjeloški konglomerat, z raznoliko sestavo in neenotno teksturo, se raztaplja selektivno. PH-vrednosti raztopin so se večinoma povečevale z razvojem reakcij, razen pri oksalni kislini, kjer so netopni oksalati ohranjali kislost. Prevodnost raztopin je bila odvisna od vrste kisline, saj vsaka sprošča specifične količine ionov. Zaradi kompleksnih reakcij se prevodnost raztopin različno spreminja, kar zahteva dodatne raziskave. Raziskava poudarja pomen razumevanja vpliva organskih kislin na kamnine, saj so te interakcije ključne za ohranjanje slovenske kulturne dediščine, kjer so karbonatne kamnine pogosto izpostavljene naravnim biološkim vplivom mikroorganizmov.</dc:description><dc:publisher>M. Ščuka</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-02-23 08:00:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>167462</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
