<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=167457"><dc:title>Modeliranje imisij trdnih delcev v ozračju grajenega okolja</dc:title><dc:creator>Cebek,	Timotej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Medved,	Sašo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>okoljevarstvo</dc:subject><dc:subject>onesnaženost zraka s trdnimi delci</dc:subject><dc:subject>kurilne naprave na lesno biomaso</dc:subject><dc:subject>ogrevanje objektov</dc:subject><dc:subject>CFD modeliranje</dc:subject><dc:subject>gaussov disperzijski model</dc:subject><dc:description>Prisotnost trdnih delcev (PM) vpliva na kakovost zraka in predstavlja morebitno tveganje za zdravje. K slabši kakovosti zraka bistveno pripomore zgorevanje lesne biomase za oskrbo stavb s toploto, pri čemer so najbolj problematični izpusti PM10. Lesna biomasa je še vedno zelo pogost vir ogrevanja v Sloveniji, predvsem v ruralnih okoljih. Z uporabo zastarelih kurilnih naprav v energijsko neučinkovitih stavbah ter pri uporabi nekakovostnih goriv se bistveno povečajo emisije onesnažil in posledično poslabša kakovost zraka na lokalni skali. V magistrskem delu smo razložili problematiko trdnih delcev, ki nastajajo pri kurjenju biomase v stavbah in pregledali različne tehnologije za oskrbo stavb s toploto. Na podlagi pridobljenih podatkov o emisijah smo oblikovali podatkovne baze za generatorje toplote na lesno biomaso. Za modeliranje izpostavljenosti trdnim delcem smo uporabili programsko orodje ENVI-met in ga primerjali z empiričnim (Gaussovim) modelom. S pomočjo razvitega programskega orodja v okolju MS Excel smo Gaussov model širjenja onesnažil uporabili za napoved letne izpostavljenosti trdnim delcem za izbrane točke v naselju. Ugotovili smo, da programsko orodje ENVI-met pri razpoložljivi strojni opremi ni najbolj primerno za modeliranje daljših časovnih obdobij in večjih geografskih področij. Gaussov disperzijski model se je izkazal za nekoliko manj natančnega v primerjavi s simulacijami z orodjem ENVI-met, vendar primernejši za izdelavo analiz v daljših časovnih obdobjih. Na osnovi modeliranih letnih imisij PM10 smo dokazali smiselnost zamenjave starejših kurilnih naprav
s sodobnimi in prigradnje naprav za izkoriščanje sončne energije.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-02-23 07:30:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>167457</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
