Prevajanje imen živalskih vrstŠkalič, Matevž (Avtor) Reindl, Donald Francis (Mentor) prevajanježivalipoimenovanjastrokovna besedilapoljudna besedilaMagistrsko delo prikazuje kompleksnost in specifičnost prevajanja poimenovanj za živali. Za osnovo raziskave smo vzeli zoološko enciklopedijo Davida Burnieja z naslovom Animal: The Definitive Visual Guide to the World's Wildlife in jo primerjali s slovenskim prevodom, katerega naslov je Velika ilustrirana enciklopedija živali. Nato smo dodali nekaj primerov rabe živalskih imen iz poljudnih besedil in preučili obstoječe ali možne prevode. Prevajalske strategije, ki so bile uporabljene za prevod zoološke enciklopedije, smo primerjali s tistimi, ki jih prevajalec uporabi pri prevajanju teh terminov v poljudnih besedilih. Nekatera poimenovanja za živali so bila iz angleščine v slovenščino prevedena z nadpomenko, ki je pomensko bližje znanstvenemu imenu, medtem ko so izvorna poimenovanja izražena z dvema podpomenkama, lahko celo z eno. Spet druga so bila prevedena s konkretnejšim izrazom, kajti v angleščini so bile te skupine poimenovane dokaj opisno. Pokazalo se je, da slovenska verzija tendira k nekoliko bolj znanstvenim poimenovanjem, toda v kakšnem posameznem primeru se prevajalec ni odločil za to, temveč je obdržal opisno ime. Nekatere živalske skupine so bile v izvirniku poimenovane z dvema besedama, ker ena beseda ne pokriva vseh predstavnikov in jo je bilo treba dopolniti. V primerih, kjer je slovenski izraz bolj vključujoč, je prevajalec za skupino uporabil samo eno besedo, saj je ni bilo treba dopolniti. V zadnjem razdelku prevodne analize smo našteli nekaj različnih primerov posebnosti tovrstnega prevajanja, denimo problematiko zajcev in kuncev v različnih jezikih, pri kateri je večinoma ena od dveh besed nevtralnejša in bolj poznana, čeprav gre za dve različni živali. Nadaljnji primer je asociacija, ki jo vzbudi ptica selivka kot znanilka pomladi. V tem raznolikem razdelku smo izpostavili tudi problematiko živali, ki slovenskega imena (še) nimajo, in tistih, ki jim strokovnjaki ime spremenijo. Poleg vseh terminoloških zank smo ugotavljali tudi, da je lahko prevajanje imen živali v poljudnih besedilih precej drugačno od tistega v strokovnih, kajti o prevodni strategiji lahko odločajo drugačni kriteriji. Nenazadnje se je pokazalo, kako pomembno je poznavanje področja, če želimo te termine ustrezno prevesti.20252025-02-19 07:45:07Magistrsko delo/naloga167381sl