<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=167380"><dc:title>Epidemiologija in analiza dejavnikov tveganja za sistemsko alergijsko reakcijo po piku čebele v slovenski populaciji čebelarjev</dc:title><dc:creator>Carli,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kukec,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Košnik,	Mitja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>javno zdravje</dc:subject><dc:subject>preobčutljivost</dc:subject><dc:subject>prevalenca</dc:subject><dc:subject>čebelarjenje</dc:subject><dc:description>Ozadje: Izpostavljenost ponavljajočim se pikom kožekrilcev (čebele, ose, čmrlji) je glavni okoljski dejavnik tveganja za razvoj alergijske reakcije. Čebelarji sodijo med ogrožene populacijske skupine, saj je sezonska ali celoletna izpostavljenost pikom kožekrilcev (zlasti čebelam) pomembno večja v primerjavi s splošno odraslo populacijo. Namen raziskave je bil oceniti vseživljenjsko prevalenco prve in ponovne sistemske alergijske reakcije (SAR) po piku čebele med slovenskimi čebelarji ter opredeliti dejavnike tveganja za SAR po piku čebele.
Metode: V nacionalno presečno raziskavo, ki je potekala od 1. novembra 2021 do 31. maja 2023 smo vključili 1.080 slovenskih čebelarjev, včlanjenih pri Slovenski čebelarski zvezi. Za zbiranje epidemioloških podatkov smo uporabili vsebinsko veljaven celostni vprašalnik. Opazovani zdravstveni izid (SAR po piku čebele) je bil potrjen s strani zdravnika.
Rezultati: Ocenjena vseživljenjska prevalenca samoporočane prve SAR po piku čebele je bila 9,4 % (102/1.080), z visokim deležem, 40,7 % (24/59), s strani zdravnika potrjene težke SAR (stopnja III-IV po Muellerjevi klasifikaciji). Ocenjena vseživljenjska prevalenca samoporočane ponovne SAR po piku čebele je bila nižja, 3,7 % (40/1.080), prav tako z visokim deležem, 60,0% (9/15), s strani zdravnika potrjene težke SAR (stopnja III-IV po Muellerjevi klasifikaciji). Opredeljeni dejavniki tveganja za prvo SAR po piku čebele so bili starost, moški spol, število pikov čebel na sezono, anamneza velike lokalne reakcije in simptomi s strani nosu med delom pri panjih. Mlajši čebelarji, moškega spola, z manjšim številom pikov čebel na sezono, anamnezo velike lokalne reakcije in simptomi s strani nosu med delom pri panjih, so bolj ogroženi za razvoj SAR po piku čebele.
Zaključki: Visok delež s strani zdravnika potrjene težke prve in ponovne SAR po piku čebele nakazuje potrebo po oblikovanju ciljno naravnanih javnozdravstvenih strategij in vpeljavo kliničnih ukrepov z namenom zaščite te visoko rizične populacijske skupine.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-02-19 07:15:33</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>167380</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
