Vrednotenje zdravljenja starostnikov, hospitaliziranih na Oddelku za gerontopsihiatrijo Psihiatrične bolnišnice Vojnik, z antidepresiviHribernik, Jan (Avtor) Kerec Kos, Mojca (Mentor) Hriberšek, Danila (Komentor) starejši odraslidepresijaantidepresiviustreznost farmakoterapijeDepresija je tako med splošno populacijo kot tudi med starejšimi odraslimi najpogostejša razpoloženjska motnja. Ni normalni del staranja, ampak duševna motnja, za katero so starejši odrasli zaradi kombinacije bioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov še dovzetnejši. Za zdravljenje depresije pri starejših odraslih mora biti farmakoterapija nekoliko prilagojena. Namen raziskave je bil retrospektivno analizirati predpisane antidepresive pri starejših od 65 let, ki so bili med 1. 1. 2020 in 31. 12. 2022 hospitalizirani na Oddelku za gerontopsihiatrijo Psihiatrične bolnišnice Vojnik in so ob sprejemu ali odpustu iz bolnišnice imeli predpisan vsaj en antidepresiv. Vse potrebne podatke smo pridobili iz bolnišnične zdravstvene dokumentacije. Med 193 analiziranimi obravnavami je bilo 66 moških (66/193; 34,2 %) in 127 žensk (127/193; 65,8 %). Večina hospitaliziranih bolnikov je bila v starostni skupini od 65 do 75 let, hospitalizirani so bili prvič (116/150; 77,3 %) in mediana trajanja hospitalizacije je bila 16 dni (razpon 2 do 113 dni). Sertralin je bil najpogosteje predpisan antidepresiv ob sprejemu in odpustu, tako v monoterapiji kot v kombinaciji z drugimi antidepresivi, nasploh pa so prevladovali predstavniki selektivnih zaviralcev privzema serotonina. Pri veliki večini obravnav (181/193; 94,0 %) so bile vrednosti opazovanih laboratorijskih parametrov v referenčnem območju, le štirje bolniki (4/193; 2,1 %) so imeli odmerke antidepresivov neustrezne glede na funkcijo jeter ali ledvic. Ob odpustu se je glede na sprejem antidepresivna terapija spremenila pri 145 (145/193; 75,1 %) obravnavah s skupno 161 spremembami. Najpogostejša sprememba je bila spremenjen režim jemanja antidepresiva (44/161; 27,3 %), najpogostejši razlog za spremembo pa pomanjkanje učinka pri 56 obravnavah (56/145; 38,6 %). Predpisovanje antidepresivov je bilo visoko skladno tako s smernicami zdravljenja depresije Ameriškega psihološkega združenja (96,4 %) kot tudi s kriteriji za potencialno neprimerno predpisovanje zdravil pri starejših odraslih PRISCUS (84,5 %), BEERs (95,3 %) ter kriteriji STOPP/START (100 %). Vse neskladnosti so bile v zdravstveni dokumentaciji ustrezno argumentirane. Pri pregledu potencialnih interakcij predpisanih antidepresivov s sočasno terapijo smo zaznali 19 različnih vrst interakcij (vse stopnje D) oz. celokupno 48 interakcij pri 41 obravnavah (41/193; 21,2 %). Prevladovale so interakcije, ki povečajo tveganje za krvavitve pri bolniku (18/48; 40,0 %).20252025-02-18 08:45:05Magistrsko delo/naloga167359sl