<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=167342"><dc:title>Poučevanje učne vsebine nihanje v 5. razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Balant,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolenc,	Saša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>eksperimentalno delo</dc:subject><dc:subject>motivacija</dc:subject><dc:subject>nihanje</dc:subject><dc:subject>nihajna gugalnica</dc:subject><dc:subject>videoposnetki</dc:subject><dc:description>Fizikalne vsebine se v učnem načrtu pojavijo že na razredni stopnji v okviru predmetov spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehnika, ki jih poučujejo razredni učitelji. Učitelj je pri svojem poučevanju avtonomen, zato način poučevanja izbere sam. Fizikalne vsebine pri naravoslovju učitelj lahko obravnava prek eksperimentalnega dela, projektnega dela, interdisciplinarnega učenja, učenja z uporabo tehnologije in digitalnih orodij, z razpravo in pogovorom ali na kakšen drug način, za katerega meni, da bo najbolj uspešen. Nihanje je fizikalna tema, ki je učencem blizu zaradi nihanj v naravi in nihajnih gugalnic, vendar delovanje nihal težje razumejo in razložijo. Za teme, ki so učencem težje razumljive, je smiselno, da jih učitelj obravnava prek praktičnih primerov oz. z metodo, ki ni le frontalna. 
V magistrskem delu smo raziskali, kateri izmed načinov podajanja nove učne snovi je najbolj učinkovit in kako vpliva na znanje učencev, dolgotrajno znanje in motivacijo med učno uro. Primerjali smo poučevanje, pri katerem smo uporabili obliko eksperimentalnega dela, in poučevanje s pomočjo tehnologije in digitalnih orodij, v našem primeru prek videoposnetkov. Priprava je tako zajemala tudi snemanje videoposnetkov, pripravo eksperimentov, preverjanje znanja in ankete o motivaciji. Učne ure smo izvedli prek ene in druge učne metode v dveh oddelkih petih razredov. 
V raziskavi smo ugotovili, da se rezultati močno razlikujejo od predpostavk, kjer smo sklepali, da bodo uspešnejši učenci tisti, ki so snov obravnavali prek eksperimentalnega dela, ti pa naj bi učno uro ocenili kot motivacijsko boljšo. Rezultati so bili boljši pri skupini učencev, ki je snov o nihanju in nihajni gugalnici obravnavala prek videoposnetkov. Ugotovili smo, da je z vidika učne motivacije učencem treba prilagoditi učno metodo, ki upošteva njihove lastne učne preference.</dc:description><dc:publisher>M. Balant</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-02-16 08:30:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>167342</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
