Višinska rast dreves različnih drevesnih vrst v gošči na rastišču podgorskega bukovjaCeglar, Mark (Avtor) Klopčič, Matija (Mentor) višinska rastdebelinska rastgoščaRaziskava višinske rasti bukve, smreke, gorskega javorja, velikega jesena, mokovca in divje češnje je bila izvedena na rastišču podgorskega bukovja s tevjem v Zasavju, Slovenija. Namen raziskave je bil preučiti i) vrstno specifične razlike v višinski rasti dreves v razvojni fazi gošče in ii) vpliv socialnega položaja dreves na dinamiko rasti. Naključno je bilo izbranih 22 dreves, vzorci posameznih drevesnih vrst so obsegali od enega do osem dreves. Tedensko smo merili višinske prirastke terminalnega poganjka, meritve so se beležile od aprila do konca avgusta 2023, izmerili smo tudi letno debelinsko rast dreves na prsni višini in na koreninskem vratu. Rezultati so pokazali največji letni višinski prirastek pri smreki (34 cm/leto), mokovcu (39 cm/leto) in češnji (35 cm/leto), bukev je dosegla povprečni prirastek 30 cm/leto, sledil je gorski javor s 27 cm/leto. Najmanjši prirastek smo zabeležili pri velikem jesenu (20 cm/leto), ki pa je bil zaradi poškodb po jesenovem ožigu močno zmanjšan. Ugotovili smo tudi opazne razlike v sezonski dinamiki višinske rasti med posameznimi drevesnimi vrstami. Pri bukvi in večini drugih vrst smo zaznali le en rastni sunek, dva sta izkazala le divja češnja in mokovec. Analiza je potrdila razlike v socialnem položaju, saj so dominantna drevesa v povprečju v višino zrasla za 12 cm več kot podstojna. Ugotovitve so pomembne za razumevanje medvrstnih odnosov v gošči in predstavljajo temeljno znanje za aplikacijo gozdnogojitvenih ukrepov.[M. Ceglar]20252025-02-16 07:15:50Diplomsko delo/naloga167340sl