Vpliv vitalnosti navadne bukve (Fagus sylvatica) na njeno debelinsko priraščanje v Trnovskem gozduLeban, Larisa (Avtor) Klopčič, Matija (Mentor) vitalnostbukevdebelinsko priraščanjeTrnovski gozdosutost krošnjeNa območju Trnovskega gozda smo analizirali vitalnost navadne bukve in vpliv vitalnosti na debelinsko priraščanje. V gozdnogospodarski enoti Predmeja smo na transektu, ki je potekal od južnega roba Trnovske planote proti notranjosti, inventarizirali in analizirali pet skupin stalnih vzorčnih ploskev (SVP) s po petimi SVP. Vsem bukvam na SVP smo okularno ocenili delež osutosti krošnje, vitalnost drevesa in poškodovanost krošnje ter vpliv drugih zunanjih dejavnikov, kot so insekti in pozeba, na vitalnost bukve. Za vse bukve smo s podatki Zavoda za gozdove Slovenije iz zadnjih treh inventur izračunali tudi debelinski prirastek. Ugotovili smo, da je bukev na območju dobre vitalnosti, kar nakazuje nizka povprečna osutost krošenj. Vitalnost se od roba planote proti njeni notranjosti ni izboljševala. Najslabšo vitalnost bukve smo zaznali na skrajnem robu planote ter na višjih nadmorskih višinah v notranjosti planote, najbolj vitalna pa je bila bukev na sredini transekta. Debelinski prirastek je v obdobju 2013–2022 glede na obdobje 2003–2012 rahlo upadel. Pričakovanega vpliva vitalnosti drevesa na debelinski prirastek nismo potrdili. Razlike v povprečnih debelinskih prirastkih glede na ocenjeno stopnjo vitalnosti drevesa in poškodovanosti krošnje so bile majhne in statistično neznačilne. Povezanosti med debelinskim prirastkom in osutostjo krošenj prav tako nismo zaznali. Ob upoštevanju vpliva prsnega premera dreves smo ugotovili, da so zelo vitalna drevesa rahlo bolje priraščala kot dobro in slabo vitalna drevesa, vendar razlike niso bile statistično značilne. Posledica delovanja insektov in pozebe je bila večja osutost krošenj, na debelinskem prirastku pa se njun vpliv ni pokazal.[L. Leban]20252025-02-16 07:15:17Diplomsko delo/naloga167339sl