<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=167274"><dc:title>Analiza dejavnikov sprejetosti in uporabe digitalnih identitet v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Trubačev,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dečman,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>digitalna identiteta</dc:subject><dc:subject>javna uprava</dc:subject><dc:subject>digitalna preobrazba</dc:subject><dc:subject>interoperabilnost</dc:subject><dc:subject>digitalna vključenost</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu je bila obravnavana tema digitalnih identitet in njihov pomen v kontekstu javne uprave in digitalne preobrazbe. Raziskali smo uporabo digitalnih identitet v Sloveniji in primerjali pristope držav članic EU. Namen dela je bil preučiti sredstva elektronske identifikacije v Sloveniji in ugotoviti, katere uporabniki javnih storitev uporabljajo ter zakaj. Pozornost smo usmerili tudi na dejavnike, ki vplivajo na sprejetost digitalnih rešitev med uporabniki in kaj bi morali kot ponudniki digitalnih javnih storitev za njihovo sprejemanje upoštevati pri implementaciji.
Za dosego raziskovalnih ciljev smo uporabili metodo pregleda literature, primerjalno analizo praks v različnih državah EU in izvedli kvantitativno anketo med uporabniki digitalnih storitev v Sloveniji. Anketna vprašanja so bila oblikovana z namenom pridobitve vpogleda v stopnjo poznavanja in uporabe digitalnih identitet, zaznane ovire in možne izboljšave na tem področju.
Ugotovili smo, da digitalne identitete igrajo bistveno vlogo z vidika enostavnosti dostopa do digitalnih javnih storitev in povečanju učinkovitosti uporabe storitev. Ovire, ki so bile pri tem izpostavljene kot najpomembnejše, so: pomanjkanje zaupanja uporabnikov, nezadostna digitalna kompetentnost prebivalstva in premajhna informiranost. Dejavniki, ki lahko pozitivno vplivajo na uporabo digitalnih identitet v prihodnosti, pa so v večini vezani na uporabniku prijazne storitve in manj zahtevne tehnične postopke.
Prispevek dela se odraža predvsem v opredelitvi potreb za izboljšanje uporabniške izkušnje na področju DI in spodbujanju uporabniško usmerjenih rešitev. Rezultati kažejo na potrebo po boljšem prilagajanju rešitev uporabniškim pričakovanjem, kar bi lahko vključilo sodelovanje javnega in zasebnega sektorja.</dc:description><dc:publisher>[M. Trubačev]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-02-12 15:10:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>167274</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>