<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=167101"><dc:title>Vloga nevladnih organizacij v postopkih odločanja o posegih v okolje – pravni vidiki</dc:title><dc:creator>Furlani,	Sebastijan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pličanič,	Senko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nevladne organizacije</dc:subject><dc:subject>postopki odločanja</dc:subject><dc:subject>posegi v okolje</dc:subject><dc:subject>javni interes</dc:subject><dc:subject>kolizija interesov</dc:subject><dc:subject>Aarhuška konvencija</dc:subject><dc:subject>Zakon o varstvu okolja</dc:subject><dc:subject>Zakon o nevladnih organizacijah</dc:subject><dc:description>Posegi v okolje predstavljajo tematiko širokega zanimanja, zato se različne interesne skupine, v luči čedalje močnejšega zavedanja pomembnosti zdravega, varnega in nasploh primernega okolja za življenje, vključujejo v postopke odločanja, ki takšne posege naslavljajo. Poleg predlagatelja posega, to je navadno država, občina ali zasebnik, se v te iste postopke, z namenom varovanja lastnih pravic in uveljavljanja pripadajočih procesnih upravičenj, vključujejo tudi tretje osebe, ki jih bo določen poseg zadeval oziroma lahko prizadel.
Procesno upravičenje za vključitev pa je nemalokrat podeljeno tudi nevladnim organizacijam (v nadaljevanju NVO), in sicer v vlogi zaščitnika javnega interesa varstva okolja, ohranjanja narave in urejenosti prostora ter upravičenca dostopa do informacij o okoljskem odločanju. 
Preko pregleda relevantne mednarodne zakonodaje (Aarhuške Konvencije) in evropskih pravnih virov ugotovim zahteve ter okvirje, ki jih mora nacionalna zakonodaja vsebovati. Ugotovitve apliciram na slovensko pravno ureditev in po preverbi potrdim prvo hipotezo; primernost slovenske pravne ureditve vloge NVO, ozirajoč se na nadnacionalne zahteve. Kljub temu se v nadaljevanju preizprašujem glede določenih odprtih vprašanj, kar me napelje na drugo hipotezo glede (ne)učinkovitosti vloge NVO v postopkih odločanja. Raziščem širši koncept varstva narave, ki na mikro nivoju morebiti ni viden, ter deduciram formulacijo javnega interesa v smeri preverbe, kaj vse je lahko javni interes, ki pravzaprav predstavlja postulat za definiranje vloge NVO v predmetnih postopkih okoljskega odločanja. Na podlagi razčlembe, druge hipoteze ne zavrnem niti je ne sprejmem, temveč zavzamem holistični pristop kot pravilen način razumevanja te kompleksne tematike.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-02-08 09:00:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>167101</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
