Analiza vplivnih dejavnikov okoljskega odtisa energijsko učinkovitih enostanovanjskih stavb v SlovenijiBožiček, David (Avtor) Kunič, Roman (Mentor) Košir, Mitja (Komentor) Cerovšek, Tomo (Član komisije za zagovor) Kosec, Borut (Član komisije za zagovor) Legat, Andraž (Član komisije za zagovor) Slemenik Perše, Lidija (Član komisije za zagovor) doktorske disertacijegradbeništvograjeno okoljeocenjevanje življenjskega ciklaLCAenergijsko učinkovite enostanovanjske stavbeokoljski vplivogljični odtisV disertaciji smo na osnovi metode ocenjevanja življenjskega cikla (LCA) analizirali okoljski odtis energijsko učinkovitih enostanovanjskih stavb. Analize so temeljile na reprezentativni zasnovi, katero smo oblikovali na osnovi podatkov 95-tih stavb, ki so ustrezale zahtevam Eko sklada. Izračuni so bili osredotočeni na načrtovalske in podnebne vplivne dejavnike. Pri prvih smo se osredotočali na (i) materiale in zasnovo nosilne konstrukcije ter (ii) toplotnoizolacijske materiale zunanjih sten. Pri podnebnih pa smo stavbe analizirali v treh podnebnih tipih Slovenije (zmerno celinsko, zmerno sredozemsko in podgorsko podnebje) in z nestacionarnim modeliranjem rabe energije upoštevali tudi vpliv razlik v toplotni vztrajnosti stavb, do katerih pride zaradi načrtovalskih vplivnih dejavnikov. Skupaj smo obravnavali 21 različic enostanovanjskih stavb, ki so razdeljene v pet skupin; lesene endoskeletne (KVH) in eksoskeletne (CLT), zidane opečne (OP) in porobetonske (POR) ter armiranobetonske (AB). Zasnove v posamezni skupini se nadalje razlikujejo tudi po vrstah materialov toplotne izolacije zunanjih sten. Pri analizah smo se osredotočali na utelešeni vpliv faze proizvodnje in operativni vpliv rabe energije za obratovanje. Glede na vpliv podnebnih danosti lokacij in razlik v toplotni vztrajnosti se utelešeni okoljski odtis faze proizvodnje izkaže kot ključno okoljsko žarišče, ki vodi do razlik v okoljskem odtisu obravnavanih različic stavb. Operativni okoljski odtis rabe energije pomembno vpliva na polovico obravnavanih okoljskih kazalnikov, pri katerih lahko 20-odstotno povečanje dovedene energije za obratovanje stavbe izniči koristi zaradi nižjega utelešenega okoljskega odtisa faze proizvodnje. Rezultate analiz je potrebno interpretirati v kontekstu metodoloških predpostavk. Izkaže se, da lahko variabilnost LCA podatkov materialov pomembno vpliva na rezultate in dojemanje okoljske superiornosti.[D. Božiček]20252025-02-06 08:45:03Doktorsko delo/naloga167069sl