<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=167061"><dc:title>Vloga kliničnega farmacevta pri optimizaciji farmakoterapije bolnikov s težavami pri požiranju v Splošni bolnišnici Jesenice</dc:title><dc:creator>Komac,	Julija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kerec Kos,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mavsar Najdenov,	Brigita	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>disfagija</dc:subject><dc:subject>nazogastrična sonda</dc:subject><dc:subject>perkutana endoskopska gastrostoma</dc:subject><dc:subject>farmacevtska oblika</dc:subject><dc:subject>farmakoterapijski pregled</dc:subject><dc:subject>klinični farmacevt</dc:subject><dc:description>Pri bolnikih s težavami pri požiranju in/ali vstavljeno sondo za enteralno hranjenje je pogosto 
potrebno prilagoditi velikost ali konsistenco trdnih peroralnih farmacevtskih oblik. Zdravstveni 
delavci smejo poseči v zdravilo z drobljenjem (odpiranjem) in/ali dispergiranjem skladno s 
Povzetkom glavnih značilnosti zdravila. S tem namreč vplivajo na farmakokinetiko zdravila in
posledično na doseganje želenih terapevtskih izidov zdravljenja.
Namen magistrske naloge je bil retrospektivno ovrednotiti ustreznost predpisanih zdravil za 
peroralno uporabo pri bolnikih s težavami pri požiranju, ki so bili v letih od 2021 do 2023 
hospitalizirani na internem oddelku v Splošni bolnišnici Jesenice. V raziskavo smo vključili 
polnoletne bolnike z vsaj enim predpisanim zdravilom v trdni peroralni farmacevtski obliki. 
Potrebne podatke smo pridobili iz bolnišnične zdravstvene dokumentacije.
V raziskavo smo vključili 151 bolnikov (mediana starosti 75 let, 54,3 % moških). Skoraj
polovica bolnikov (47,0 %; 71/151) je imela vstavljeno perkutano endoskopsko gastrostomo. 
Nekaj več kot polovica trdnih peroralnih farmacevtskih oblik, ki so bile bolnikom predpisane 
med hospitalizacijo (53,7 %; 564/1050), je bila primernih za drobljenje (odpiranje) in 
dispergiranje. V zdravilih, primernih za drobljenje (odpiranje) in dispergiranje, je bil 
najpogosteje predpisan esomeprazol, v neprimernih zdravilih pa acetilsalicilna kislina. V 
farmakoterapiji bolnikov smo zaznali potencialne interakcije med zdravili, in sicer 17,0 % 
(26/153) tipa X in 83,0 % (127/153) tipa D. Zaradi pomanjkanja kadra v bolnišnici je klinični 
farmacevt opravil farmakoterapijski pregled le pri 25,2 % hospitaliziranih bolnikov (38/151).
Skupno je podal 251 navodil za pravilno aplikacijo zdravil po sondi za enteralno hranjenje in 
161 predlogov intervencij za optimizacijo farmakoterapije. Med intervencijami so bili
najpogostejši predlogi za zamenjavo farmacevtske oblike (48,4 %; 78/161) in zamenjavo
zdravilne učinkovine (32,3 %; 52/161). Zdravniki so sprejeli vse predlagane intervencije za 
uvedbo zdravila, znižanje odmerka in zamenjavo poti aplikacije zdravila ter več kot polovico 
predlogov za ukinitev zdravila. Ostale predlagane intervencije so upoštevali v manj kot 
polovici primerov. Bolniki, pri katerih so zdravniki upoštevali večino priporočil kliničnega 
farmacevta, so ob odpustu iz bolnišnice prejemali značilno večje število trdnih peroralnih 
farmacevtskih oblik, primernih za drobljenje (odpiranje) in dispergiranje, kot tisti, pri katerih 
klinični farmacevt ni opravil farmakoterapijskega pregleda (Mann-Whitney U-test, p &lt; 0.05).</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-02-06 07:45:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>167061</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
