Povezanost med prevalenco simptomov astme in okoljskimi dejavniki tveganja pri otrocih in mladostnikih: pilotna raziskavaBenčin, Katja (Avtor) Kukec, Andreja (Mentor) Rejc, Tanja (Komentor) Jereb, Gregor (Recenzent) magistrska delasanitarno inženirstvobolezni dihalastmaokoljski podatkionesnaženost zrakaizpostavljenostUvod: Astma je pogosta kronična bolezen dihal, ki nastane zaradi vnetja dihalnih poti in krčenja gladkih mišic. Kljub napredku pri obvladovanju in preprečevanju poslabšanja astme je nujno zmanjšanje izpostavljenosti dejavnikom tveganja zunanjega in notranjega okolja zaradi njihovega vpliva na pojavnost in poslabšanje astme. Namen: Namen magistrskega dela je oceniti povezanost med prevalenco simptomov astme in astmi podobnih simptomov ter opazovanimi okoljskimi dejavniki tveganja pri otrocih (6-7 let) ter pri mladostnikih (12-13 let) na priložnostnem vzorcu izbranih osnovnih šol v Sloveniji. V sklopu magistrskega dela smo oblikovali 3 cilje: (1) oceniti prevalenco simptomov astme in astmi podobnih simptomov pri otrocih in mladostnikih na priložnostnem vzorcu, (2) oceniti prevalenco okoljskih dejavnikov tveganja ter (3) oceniti povezanost med prevalenco simptomov astme in opazovanimi okoljskimi dejavniki tveganja. Metode dela: Magistrsko delo je presečna epidemiološka raziskava. V raziskavo smo vključili podatke, zbrane v obdobju od 1. 9. 2023 do 31. 5. 2024. Priložnostni vzorec sestavlja 561 otrok (6-7 let) in mladostnikov (12-13 let) iz 11 osnovnih šol. Podatke smo pridobili na podlagi vprašalnika in jih obdelali z uporabo statističnega programa IBM SPSS Statistics. Rezultate smo opisali glede na 2 opazovana izida z 29 pojasnjevalnimi in 6 motečimi dejavniki. Rezultati: Prevalenco simptomov astme in astmi podobnih simptomov vsaj enkrat v življenju smo ocenili pri 35,6 % otrok in mladostnikov, v zadnjih 12 mesecih pa pri 19,1 % otrok in mladostnikov. Diagnozo astme ima 2,5 % otrok in mladostnikov. Razprava in zaključek: Ocenjujemo, da na priložnostnem vzorcu na pojav simptomov astme in astmi podobnih simptomov kadarkoli v življenju vplivajo prenatalna izpostavljenost tobačnemu dimu, prisotnost plesni v stanovanju v zadnjih 12 mesecih, prisotnost plesni v otroški sobi ter uporaba lepil, razredčil in drugih kemikalij v prisotnosti otroka, na pojav simptomov astme in astmi podobnih simptomov v zadnjih 12 mesecih pa stanovanje v bližini industrijskega obrata, kajenje matere v obdobju nosečnosti, trenutna izpostavljenost otroka tobačnemu dimu v stanovanju in reden stik otroka z živalmi na kmetiji v prvem letu življenja. Pomemben je tudi vpliv nekaterih motečih dejavnikov: celo leto neprehoden ali zamašen nos, genetska predispozicija in izobrazba matere.[K. Benčin]20252025-01-30 07:45:34Magistrsko delo/naloga166896sl