<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=166895"><dc:title>Čustvena disregulacija kot mediatorska spremenljivka med starševsko toplino in nadzorom ter uživanjem alkohola</dc:title><dc:creator>Majaron,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bucik,	Valentin	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>starševstvo</dc:subject><dc:subject>čustvena regulacija</dc:subject><dc:subject>raba alkohola</dc:subject><dc:subject>prehod v odraslost</dc:subject><dc:description>Čustvena samoregulacija je ključnega pomena za uspešno delovanje posameznika na vseh
področjih življenja. Razvoj te sposobnosti je pod vplivom tako genetskih kot tudi okoljskih
dejavnikov, med katerimi igra glavno vlogo primarna socializacija. Na področju starševstva, ki
ga lahko opredelimo kot proces podpiranja otrokovega razvoja skozi specifična, ciljno
usmerjena vedenja, lahko slednja združimo v dimenzije starševstva. Med njimi sem v nalogi
raziskovala toplino in pretirano zaščito, katerih retrospektivne ocene sem opredelila kot
napovednika čustvene regulacije in rabe alkohola posameznikov v obdobju prehoda v
odraslost. Ob tem sta me zanimali tudi povezanost čustvene regulacije in rabe alkohola ter
morebitna mediatorska vloga čustvene regulacije med starševskima dimenzijama in rabo
alkohola. Podatke sem zbirala z merskimi pripomočki Vprašalnik vezi s starši (PBI), Lestvica
ugotavljanja težav z uravnavanjem čustev (DERS) in Vprašalnik o rabi alkohola (AUDIT). V
zastavljenem modelu sta se pokazala statistično pomemben učinek topline in mejno
pomemben učinek pretirane zaščite na čustveno regulacijo. Pretirana zaščita je pomembno
napovedovala tudi rabo alkohola, medtem ko se toplina in čustvena regulacija z njo nista
pomembno povezovali. Posredna učinka obeh starševskih dimenzij na rabo alkohola prek
čustvene regulacije sta bila zanemarljiva. Nizke povezave med nekaterimi merjenimi
konstrukti in slabo prileganje celotnega modela je bilo slabo lahko med drugim razložimo z
metodološkimi pomanjkljivostmi naše raziskave, kot so majhen vzorec, zelo nizke
razpršenosti podatkov na nekaterih postavkah in izrazito nenormalne porazdelitve podatkov.
Povezave, ki so se kljub temu pokazale, potrjujejo pomen kvalitetnega starševstva za izide
posameznika ter nakazujejo na smiselnost oblikovanja izobraževalnih programov za starše ali
bodoče starše, preventivnih ukrepov za posameznike, rizične za zlorabo alkohola in razvoj
odvisnosti, ter načrtnega razvijanja kapacitete za čustveno samoregulacijo v psihoterapevtski
obravnavi.</dc:description><dc:publisher>[T. Majaron]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-01-30 07:45:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166895</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
