<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=166882"><dc:title>Vrnitev delavca v sodobno slovensko dramatiko</dc:title><dc:creator>Pezdirc Bartol,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenska književnost</dc:subject><dc:subject>sodobna slovenska dramatika</dc:subject><dc:subject>slovenski dramatiki</dc:subject><dc:subject>delavec</dc:subject><dc:subject>socialna izključenost</dc:subject><dc:subject>revščina zaposlenih</dc:subject><dc:subject>dokumentarno gledališče</dc:subject><dc:subject>Žiga Divjak</dc:subject><dc:subject>Vinko Möderndorfer</dc:subject><dc:subject>Tjaša Mislej</dc:subject><dc:description>Naslov prispevka odraža opažanja ob branju sodobnih slovenskih dramskih besedil, ki se po gospodarski krizi leta 2008 vedno intenzivneje ukvarjajo z refleksijo socialnih vprašanj. Številni brezposelni, pogosto mladi in ranljive skupine, prekarni delavci in delavke, kot tudi nekateri zaposleni so za pridobitev oziroma ohranitev delavnega mesta podvrženi izkoriščevalskim odnosom nadrejenih in si kljub nadurnemu garanju s plačilom ne morejo privoščiti dostojnega življenja. V članku v primerjalnem kontekstu na ozadju socioloških spoznanj analiziram tri dramska dela, v katerih je tematika delavca, njegovih pravic, socialne zaščite in delovnih razmer v tematskem in idejnem središču. To so Hlapec Jernej in njegova pravica Žige Divjaka, Romeo in Julija sta bila begunca Vinka Möderndorferja ter Naše skladišče Tjaše Mislej. Našteta dela prikazujejo nov tip delavcev in delavk, ki niso uporniki ali borci za spremembe, niso nosilci novih idej, niso proti sistemu, temveč želijo delati, prejeti dostojno plačilo, vzgajati otroke in biti srečni. Prikazana dramska besedila temeljijo na dokumentarnem gradivu in raziskovalnem delu, pa naj gre za medijske objave, pričevanja delavcev ali avtobiografske izkušnje, v vseh treh dramah realno vdira v fiktivno. S tematizacijo izkoriščanja delavcev dajo dramatiki in dramatičarke glas v javnosti pogosto prezrti in skorajda nevidni delovni sili ter opozarjajo na vedno večjo dehumanizacijo sveta.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2025-01-29 13:30:02</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>166882</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>Licenca navedena na pristajalni strani članka. </dc:rights></rdf:Description></rdf:RDF>
