<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=166758"><dc:title>Optimizacija VOD žlindre za doseganje dobre livnosti feritnega nerjavnega jekla MKM CrMoW 22 pri procesu kontinuirnega litja</dc:title><dc:creator>Gorišek,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Knap,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bradaškja,	Boštjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>feritno nerjavno jeklo MKM CrMoW22</dc:subject><dc:subject>žlindra</dc:subject><dc:subject>naprava VOD</dc:subject><dc:subject>kontinuirno litje</dc:subject><dc:subject>nekovinski vključki</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu z naslovom "Optimizacija VOD žlindre za doseganje dobre livnosti feritnega nerjavnega jekla MKM CrMoW22 pri procesu kontinuirnega litja" smo se ukvarjali s problematiko livnosti jekla MKM CrMoW22 na napravi za kontinuirno litje slabov. Gre za zahtevno feritno nerjavno jeklo legirano s kromom, molibdenom in volframom, ki se uporablja kot vmesnik v gorivnih celicah s trdnim elektrolitom. Slaba livnost je posledica mašenja potopnega izlivka na prehodu iz vmesne ponovce v kokilo. Razlog so nekovinski vključki, ki so prisotni v jeklu. Ti se odlagajo na notranjo površino potopnega izlivka ter zmanjšujejo presek, s tem pa se zavira pretok taline. Osredotočili smo se na postopek izdelave jekla na napravi VOD ter analize žlinder pri izdelavi, v kombinaciji s kemično sestavo jekla in nekovinskimi vključki prisotnimi v talini. Rešitev smo našli v ustrezni optimizaciji sestave žlindre, ki jo tvorimo pri sekundarni izdelavi jekla, kar smo dosegli z dodatkom talila Calumet 70, ter povišanju elementov, ki znižajo prisotnost kisika v talini.
Primerjali smo postopek izdelave štirih posameznih šarž jekla kvalitete MKM CrMoW22. Na vsaki izmed šarž so bile vzete žlindre tudi na različnih točkah izdelave. S pomočjo DTA analize smo za šarži 320753 in 323276 določili likvidus in solidus temperature. Primerjali smo kemično sestavo vzorcev vzetih po končanem VOD postopku s sestavo vzorcev vzetih iz slabov. Kemična analiza med šaržami se je razlikovala predvsem po vsebnosti aluminija, ki se je spreminjal od prve do četrte šarže, povečal se je izplen lantana, kot tudi uspešnost ulitih šarž. Sovpadajoč s tem je naraščal delež aluminijevega oksida Al2O3 v žlindri, ki je bila na koncu izdelave šarže 323276 nasičena z le-tem. Z avtomatskimi analizami na vrstičnem elektronskem mikroskopu smo pri tej šarži klasificirali ter prešteli največ aluminatnih vključkov na vzorcu vzetem pred ulivanjem, kateri pa so večinsko vsebovali tudi lantan. Optimalne pogoje za doseganje dobre livnosti smo našli s kombinacijo žlindre nasičene z Al2O3 in vsebnostjo aluminija 0,253 mas. % v talini.</dc:description><dc:publisher>M. Gorišek</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-01-24 09:00:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166758</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
