<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=166720"><dc:title>Sistemsko razmišljanje vzgojiteljev in strokovnih delavcev v vrtcu</dc:title><dc:creator>Lunder,	Lana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Avsec,	Stanislav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kurent,	Brina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Predšolska vzgoja</dc:subject><dc:subject>Vzgojitelji predšolskih otrok</dc:subject><dc:subject>Tehnika</dc:subject><dc:subject>sistemsko razmišljanje</dc:subject><dc:subject>tehnična vzgoja</dc:subject><dc:subject>vzgojitelji in strokovni delavci</dc:subject><dc:subject>veščine in kompetence</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava pomen sistemskega razmišljanja v vrtcu, saj lahko pomembno vpliva na kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa. Vzgojiteljem in strokovnim delavcem omogoča, da celostno obravnavajo kompleksne situacije, izboljšajo načrtovanje dejavnosti, spodbujajo reševanje problemov in podpirajo razvoj otrokovega kritičnega in analitičnega mišljenja. Namen dela je raziskati stališča vzgojiteljev do uporabe sistemskega razmišljanja ter ugotoviti, kako pogosto in na kakšen način ga vključujejo v svoje delo.
V teoretičnem delu smo opisali značilnosti sistemskega razmišljanja, lastnosti dobrega sistemskega misleca ter metode za njegovo merjenje in ocenjevanje. Predstavili smo primere dobre prakse in sistemsko razmišljanje v Kurikulu za vrtce ter izpostavili ključne kompetence, ki jih vzgojitelji potrebujejo za uspešno izvajanje tega pristopa.
Empirični del temelji na raziskavi, izvedeni z anketnim vprašalnikom, ki je zajemal tri sklope: samooceno vedenja vzgojiteljev in strokovnih delavcev pri izboljšavah, samooceno vedenja pri tehnični vzgoji ter oceno pomembnosti in zaznavanja pravil sistemskega razmišljanja po modelu DSRP. Rezultati kažejo, da imajo vzgojitelji dobro razvite osnovne vidike sistemskega razmišljanja, kot so razumevanje vzročno-posledičnih povezav in odnosov, manj pa prepoznavajo variacije in večkratne vzroke. Na sistemsko razmišljanje pozitivno vplivata starost vzgojiteljev in lokacija vrtca, pri čemer boljše rezultate dosegajo starejši vzgojitelji in tisti iz podeželskih vrtcev. Po modelu DSRP, ki zajema pravila razlikovanja, sistemov, odnosov in perspektiv, so pravila odnosov in razlikovanj ocenjena kot najpogosteje zaznana in uporabljena. Pravila sistemov in perspektiv pa bi lahko ob večji uporabi prispevala k bolj poglobljenemu razumevanju in reševanju kompleksnih situacij. Sistemsko razmišljanje je sicer dobro razvito, vendar so možnosti za izboljšave, zlasti pri refleksiji, uporabi različnih perspektiv in bolj poglobljenem pristopu.</dc:description><dc:publisher>L. Lunder</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-01-23 08:30:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166720</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
