<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=166713"><dc:title>Vplivi nitratov na rake iz rodu slepih postranic (Amphipoda: Niphargus sp.)</dc:title><dc:creator>Poje,	Maruša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jemec Kokalj,	Anita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fišer,	Cene	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>podzemne vode</dc:subject><dc:subject>Niphargus sp.</dc:subject><dc:subject>nitrati</dc:subject><dc:subject>strupenost</dc:subject><dc:description>Podzemne vode in njihovi ekosistemi človeku nudijo veliko ekosistemskih storitev, med drugim čisto pitno vodo. Grožnjo tem ekosistemom med drugim predstavlja onesnaževanje. Zaradi vsesplošne rabe dušikovih gnojil v poljedelstvu so nitrati (NO3ˉ) med pogostimi onesnažili voda. Ekotoksikoloških raziskav, v katerih bi na podzemnih organizmih preizkušali vpliv nitratov, je malo. V našem magistrskem delu smo tako želeli proučiti vpliv nitratov na pet vrst iz rodu slepih postranic (Niphargus sp.), ki so se med seboj razlikovale po ekologiji (vrsti N. podpecanus in N. stygius sta bili nabrani v podzemnih vodah, vrste N. sphagnicolus, N. spinulifemur in N. timavi pa v izvirih). Voda na vzorčnih mestih z nitrati ni bila onesnažena, povsod so koncentracije znašale pod 5 mg NO3ˉ/L. Odrasle osebke vseh vrst in mladiče N. podpecanus ter N. stygius smo po &gt; 4-tedenski aklimaciji v jamskem laboratoriju (12 ± 1 °C) 21 dni izpostavljali različnim koncentracijam nitratov, ki smo jih pripravili iz natrijevega nitrata (NaNO3). Dnevno (razen ob sobotah in nedeljah) smo beležili prizadetost in smrtnost poskusnih živali. Pri vseh vrstah smo določili toleranco za dosti višje koncentracije nitratov v primerjavi s koncentracijami, ki jih najdemo v okolju (vrednosti 96-urne EC50 so znašale med 1664 mg NO3ˉ/L in 5848 mg NO3ˉ/L, vrednosti 21-dnevne LC50 pa med 1735 mg NO3ˉ/L in 4266 mg NO3ˉ/L). Med odraslimi osebki je bila na nitrate najbolj občutljiva vrsta N. timavi (96-urna EC50 1664 mg NO3ˉ/L, 21-dnevna LC50 1735 mg NO3ˉ/L). Med podzemnimi in izvirskimi vrstami nismo beležili opaznih razlik v občutljivosti na nitrate. Po končani izpostavitvi smo v obdobju 96 ur v kontrolnem mediju M4 beležili izboljšanje stanja preživelih poskusnih osebkov. Le ti v večini primerov niso več kazali znakov prizadetosti. Dodatno smo pri vrstah N. podpecanus in N. stygius testirali tudi vpliv nitratov na mladiče. V nasprotju z našim pričakovanjem smo opazili manj prizadetih mladičev kot odraslih osebkov iste vrste, kar pa je deloma posledica uporabljene metodologije. Stopnja tolerance za nitrate je tudi pri mladičih visoka. Primerjalno smo po standardu (OECD 202, 2004) nitratom 72 ur izpostavljali tudi vodne bolhe Daphnia magna. Vrsti N. timavi in N. stygius sta bili po 72 urah izpostavitve bolj občutljivi na nitrate, vrsta N. sphagnicolus pa je imela statistično enako EC50. Zaradi uporabe visokih koncentracij nitratov smo kljub menjavanju medija med poskusom opazili pojav mikrobne razrasti.</dc:description><dc:publisher>[M. Poje]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-01-23 07:15:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166713</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
