Uporaba navidezne resničnosti v delovni terapiji pri osebah po možganski kapiRošer, Veronika (Avtor) Sicherl, Zorana (Mentor) Oven, Alenka (Recenzent) diplomska deladelovna terapijacerebrovaskularni inzultračunalniška podporarehabilitacijaUvod: Možganska kap nastane zaradi prekinitve oskrbe možganov s krvjo, kar je lahko posledica zamašitve žile ali pritiska krvi na možgansko tkivo ob možganski krvavitvi. Zaradi pomanjkanja kisika in hranilnih snovi možganske celice odmrejo, kar privede do okvare možganskega tkiva. Najpogostejše posledice možganske kapi so ohromitev dela telesa, motnje govora, ravnotežja, koordinacije, zaznavanja, požiranja, vida, sluha, kar vpliva na samostojnost izvajanja vsakodnevnih aktivnosti. Vsako leto po svetu možganska kap prizadene 15 milijonov ljudi. Po preboleli možganski kapi je pomembna rehabilitacija, ki je usmerjena v optimalno delovanje na vseh področjih posameznikovega delovanja. Delovna terapija predstavlja nepogrešljiv člen pri reševanju težav na vseh področjih delovanja v akutni, subakutni in kronični rehabilitaciji, doma in v skupnosti. Rehabilitacija, ki temelji na navidezni resničnosti, se vse pogosteje uporablja za rehabilitacijo oseb po možganski kapi. Namen: Namen diplomskega dela je s pomočjo pregleda literature zbrati dokaze o uporabnosti in učinkovitosti navidezne resničnosti pri delovnoterapevtski obravnavi oseb po možganski kapi. Metode dela: Izveden je bil pregled literature. Iskanje literature je potekalo po smernicah za sistematični pregled literature Centre for Reviews and Dissemination. Na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev so bile študije iskane prek Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani, in sicer v naslednjih podatkovnih bazah: Cinahl, PubMed, Web of Science in OT Seeker. Rezultati: V končno analizo je vključenih osem raziskav, objavljenih med letom 2010 in 2024. Uporaba navidezne resničnosti je v kombinaciji s konvencionalno delovno terapijo učinkovitejša pri izboljšanju funkcije zgornjega uda. Video igre pozitivno vplivajo na boljše izvajanje vsakodnevnih življenjskih aktivnosti in hkrati povečujejo motivacijo oseb po MK. Pregled literature je pokazal, da je uporaba navidezne resničnosti učinkovitejša od konvencionalne terapije, saj skrajša čas obravnave. Razprava in zaključek: Glede na to, da je navidezno resničnost mogoče personalizirati glede na specifično obravnavo posamezne osebe po možganski kapi, le-ta bistveno skrajša njeno trajanje. Prav tako naj bi bolje motivirala osebo po možganski kapi k sodelovanju in bolje vpliva na njeno dobro počutje in tako pripelje do boljših funkcionalnih rezultatov.[V. Rošer]20252025-01-22 07:45:54Diplomsko delo/naloga166699sl