<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=166698"><dc:title>Uporaba zdravil v obdobju nosečnosti</dc:title><dc:creator>Otoničar,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kerec Kos,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Skubic,	Metka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanek Zidarič,	Tita	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>nosečnost</dc:subject><dc:subject>zdravila</dc:subject><dc:subject>farmakodinamika</dc:subject><dc:subject>farmakokinetika</dc:subject><dc:subject>teratogenost</dc:subject><dc:subject>varnost zdravil</dc:subject><dc:description>Uvod: V obdobju nosečnosti se uživanju zdravil ne moremo vedno izogniti. Nosečnostni hormoni v organizmu ženske povzročijo številne fiziološke spremembe, ki med drugim vplivajo tudi na farmakokinetiko zaužitih zdravilnih učinkovin ter lahko spremenijo njihovo varnost in učinkovitost. Zdravilne učinkovine, ki jih zaužije nosečnica, v različnem obsegu prehajajo preko posteljice v plodov krvni obtok, kjer imajo lahko nekatere različne škodljive učinke. Farmakoterapija v obdobju nosečnosti tako lahko predstavlja tveganje za nosečnico kot tudi za plod. Ker lahko le za redke zdravilne učinkovine trdimo, da so popolnoma varne, poskušamo uporabo zdravil v obdobju nosečnosti čim bolj omejiti. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati uporabo zdravil v populaciji slovenskih nosečnic. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Teoretični del diplomskega dela je temeljil na sistematičnem pregledu strokovne literature, raziskavo pa smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika v spletni aplikaciji 1KA. Rezultati: Ugotovili smo, da je v obdobju nosečnosti 55,1 % anketiranih žensk zaužilo vsaj eno zdravilo na recept in 64,7 % vsaj eno zdravilo brez recepta. Zdravila na recept so anketiranke v večini uživale zaradi akutnih infekcij, slabokrvnosti in zaradi bolečine, zdravila brez recepta pa zaradi bolečine in/ali vročine, prehladnih znakov in prebavnih težav. Med zdravili na recept so anketiranke pogosto uživale zdravila za zdravljenje slabokrvnosti, antitrombotike in zdravila za bolezni ščitnice, redkeje pa antibiotike, analgetike in zdravila za zdravljenje gastrointestinalnih funkcionalnih motenj. Med zdravili brez recepta so anketiranke najpogosteje uživale zdravila za zdravljenje prebavnih težav, redkeje pa predvsem zdravila za zdravljenje prehladnih znakov. Ugotovili smo, da se le majhen delež anketiranih žensk pred uporabo zdravil v obdobju nosečnosti ni pozanimal o njihovi varnosti za plod. Razprava in zaključek: Rezultati naše raziskave, ki kažejo, da je uporaba zdravil med slovenskimi nosečnicami relativno pogosta, so primerljivi z rezultati podobnih raziskav, izvedenih v evropskih državah in drugih razvitih državah sveta. Objavljene raziskave navajajo, da na uporabo zdravil v obdobju nosečnosti vplivajo starost nosečnic, njihova stopnja izobrazbe in prisotnost kroničnih bolezni. Ugotavljamo, da se slovenske nosečnice zavedajo potencialne nevarnosti uživanja zdravil v obdobju nosečnosti, vendar zaupajo priporočilom in navodilom zdravstvenih delavcev.</dc:description><dc:publisher>[A. Rajnar]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-01-22 07:45:45</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166698</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
