<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=166695"><dc:title>Klinični pomen določanja epitelijske celične adhezijske molekule na zunajceličnih veziklih v telesnih tekočinah pri napredovalem raku jajčnikov</dc:title><dc:creator>Herzog,	Maruša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kobal,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Černe,	Katarina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Rak jajčnikov</dc:subject><dc:subject>serozni karcinom visokega gradusa</dc:subject><dc:subject>tumorski označevalci</dc:subject><dc:subject>tekočinska biopsija</dc:subject><dc:subject>zunajcelični vezikli</dc:subject><dc:subject>epitelijska celična adhezijska molekula</dc:subject><dc:subject>velikostna porazdelitev.</dc:subject><dc:description>Uvod: Odkritje novih tumorskih označevalcev za zgodnje odkrivanje bolezni in napovedovanje odziva na zdravljenje bi pomembno izboljšalo preživetje bolnic z najpogostejšo obliko raka jajčnikov, seroznim karcinomom visokega gradusa (angl. high-grade serous carcinoma, HGSC). Zunajcelični vezikli (ZV), ki s svojo sestavo odražajo izvorno celico in jih lahko pri raku jajčnikov izoliramo iz lokalne tekočine in plazme, predstavljajo dober vir potencialnih tumorskih označevalcev. Med bolj preučevanimi molekulami, ki jih prenašajo ZV je Epitelijska celična adhezijska molekula (EpCAM), ki se v povečani meri izraža pri večini karcinomov in ima vlogo pri napredovanju bolezni. Z našo raziskavo smo želeli ovrednotiti klinični pomen določanja celokupnih in EpCAM-pozitivnih ZV izoliranih iz lokalne tekočine in plazme bolnic z napredovalim HGSC.

Hipoteze: H1: Nivo celokupnih in EpCAM-pozitivnih zunajceličnih veziklov v plazmi in lokalni tekočini odraža prisotnost seroznega karcinoma jajčnikov visokega gradusa. H2: Nivo EpCAM-pozitivnih zunajceličnih veziklov v plazmi in lokalni tekočini bolnic z napredovalim seroznim karcinomom jajčnikov visokega gradusa je odraz spremenjenega izražanja EpCAM na tumorskem tkivu. H3: Višji nivo EpCAM-pozitivnih zunajceličnih veziklov v plazmi in lokalni tekočini je povezan s slabšim odzivom na zdravljenje in slabšo prognozo bolnic z napredovalim seroznim karcinomom jajčnikov visokega gradusa. 

Metode: V perspektivno raziskavo smo vključili 37 bolnic z napredovalim HGSC, kontrolno skupino so predstavljale bolnice z benignimi obolenji jajčnikov. Vsem bolnicam smo na dan posega na tešče odvzeli vzorec krvi, takoj na začetku operacije pa vzorec lokalne tekočine. Iz parnih vzorcev lokalne tekočine in krvi smo izolirali ZV. S pomočjo analize z metodo sledenja nanodelcem smo določili koncentracijo in velikostno porazdelitev celokupnih ZV, s pretočno citometrijo z zaznavanjem na osnovi fluorescence pa koncentracijo celokupnih in EpCAM-pozitivnih ZV. Z imunohistokemijo smo določili izražanje EpCAM na tumorskem tkivu. Zbrali smo klinične podatke bolnic. 

Rezultati: Koncentracija celokupnih ZV v lokalni tekočini je bila pri bolnicah s HGSC pomembno višja kot v kontrolni skupini (p&lt;0,001). Skupini sta se pomembno razlikovali tudi v velikostni porazdelitvi ZV v lokalni tekočini (p&lt;0,001 za povprečno velikost, modus, percentilni vrednosti D10 in D50) in v plazmi (p&lt;0,001 za modus in D10 ter p=0,003 za D50). Pri bolnicah s HGSC smo ugotovili pomembno korelacijo med velikostno porazdelitvijo ZV v ascitesu in uspešnostjo resekcije pri primarni citoreduktivni operaciji (p=0,018 za povprečno velikost, p=0,013 za D10, p=0,035 za D50, p=0,007 za D90 in p=0,048 za delež ZV večjih od 200 nm), nižja vrednost D10 v plazmi pa je bila povezana z boljšim odzivom na neoadjuvantno kemoterapijo (p=0,020). Pri bolnicah s primarno citoreduktivno operacijo je bilo povečano izražanje EpCAM na tumorskem tkivu povezano z višjo koncentracijo EpCAM-pozitivnih ZV v ascitesu (p=0,016). Višja koncentracija EpCAM-pozitivnih ZV v ascitesu je bila povezana s krajšim preživetjem brez ponovitve bolezni (p=0,029), ne glede na način zdravljenja. 

Zaključki: Z izsledki raziskave smo delno potrdili vse tri hipoteze. Potrdili smo, da imajo EpCAM-pozitivni ZV potencial za klinično uporabo, v prihodnosti pa bi morda lahko pomagali pri izbiri bolnic za tarčno zdravljenje. Dodatno smo ugotovili potencial velikostne porazdelitve ZV v lokalni tekočini in plazmi pri odkrivanju bolezni in napovedovanju odziva na zdravljenje. Nadaljnje molekularne analize ZV določene velikosti bi lahko privedle do okritja novih tumorskih označevalcev z večjo diagnostično in prediktivno natančnostjo.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-01-22 07:15:19</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166695</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
